| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica potrošnika do varne in zdrave hrane : diplomsko delo
Diana Marin, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: varstvo potrošnikov, varna živila, oglaševanje, živila, zdrava hrana, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 3165; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (480,48 KB)

2.
Učinkovitost HACCP sistema v šolah ptujskega in ormoškega območja
Valerija Benko, 2010, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu smo želeli predstaviti pomen varne hrane za šoloobveznega otroka, opisati pomen HACCP sistema, njegove prednosti in pomanjkljivosti, ter ugotoviti učinkovitost HACCP sistema v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja. Z namenom ugotovitve učinkovitosti HACCP sistema smo analizirali poročila o mikrobioloških preskusih odvzetih vzorcev živil in brisov na snažnost, v obdobjih pred in po uvedbo HACCP sistema, ter jih med seboj primerjali. Raziskovalni obdobji sta bili torej ločeni na obdobje od leta 1998 do 2002 in 2004 do 2008. Leto 2003 v raziskavo ni bilo vključeno saj smo smatrali to leto kot uvajalno, s predpostavko, da HACCP sistem v obratih še ni zaživel. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na obdelavi podatkov, mikrobiološko analiziranih vzorcev živil in brisov na snažnost, odvzetih v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja, pridobljenih od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Rezultati. Ugotovili smo, da se je sicer delež neustreznih brisov v petletnem obdobju po uvedbi HACCP sistema znižal v primerjavi s petletnim obdobjem pred uvedbo HACCP sistema in sicer za 1,8 % (iz 7,5 % na 5,7 %), vendar razlika ni statistično pomenljiva (p=0,067). Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je zvišal odstotek neustreznih živil in sicer za 6,4 %. Vzrok neustreznih živil je sicer v največji meri pripisati higienski oporečnosti, kar pomeni, da so živila neustrezna zaradi preseženega skupnega števila mikroorganizmov, vendar pa sta bili dve živili tudi zdravstveno oporečni, torej s prisotnostjo patogenih bakterij. Sklep. Ugotovitve v okviru specialističnega dela nakazujejo, da v šolah ptujskega in ormoškega območja HACCP sistem ni v celoti obvladovani in v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni doprinesel k večji varnosti hrane.
Ključne besede: HACCP sistem, varna hrana, dejavniki tveganja, zastrupitve z živili, zakonodaja s področja varnih živil, šolska kuhinja.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3375; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (606,82 KB)

3.
4.
Uporaba aditivov v prehrani
Eva Mohr Salkič, 2011, magistrsko delo

Opis: V današnjem času potekajo številne raziskave o aditivih v hrani. Preučujejo predvsem vlogo aditivov in njihovih vplivov na zdravje ljudi ter ugotavljajo njihov optimalni vnos. V številnih raziskavah se je pokazal škodljiv učinek uživanja nekaterih aditivov, vendar ne v taki meri, da jih živilska industrija ne bi več uporabljala. V magistrski nalogi je zbran pregled literature s tega področja in rezultati študije uporabe aditivov med izbrano anketirano populacijo v Sloveniji. V anketi, ki je bila izvedena pri naključni populaciji julija 2010 v Sloveniji, smo preučili, kakšno je poznavanje aditivov v živilih. Raziskava je pokazala, da so po mnenju anketirancev aditivi v hrani precej nevarni. Več kot dve tretjini anketirancev ni znalo opredeliti aditive v hrani ali E številke, večji odstotek kot smo pričakovali, pa se zaveda, da so aditivi v hrani. Vloga aditivov pri odločitvi za nek proizvod je različna. Nekateri raje izberejo proizvode z enako kakovostjo in ceno z manj dodatki, oziroma so nekateri celo pripravljeni plačati več za tovrstne proizvode. Velika večina pa bi podprla vpeljavo nove blagovne znamke »brez aditivov«.
Ključne besede: varna hrana, aditivi, E-ji, ADI, prehranjevalne navade
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 2656; Prenosov: 634
.pdf Celotno besedilo (615,82 KB)

5.
MOŽNOSTI RAZVOJA IN TRŽENJA NA EKOLOŠKI KMETIJI
Eva Mlakar, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenija je območje, kjer klimatske razmere ustrezajo sonaravnemu, zlasti ekološkemu načinu kmetovanja. Povpraševanje porabnikov po ekološko pridelani hrani stalno narašča, zato ekološko kmetijstvo predstavlja dobro tržno nišo. V dosedanjem razvoju ekološkega kmetijstva se je s pomočjo kmetijske politike povečalo število ekoloških kmetovalcev, ustanovile so se organizacije za kontrolo ipd. Nekateri pridelovalci so svojo pridelavo že tržno usmerili, v večini primerov pa to ostaja še nerešeno vprašanje. Zato je v diplomskem delu predstavljena ekološka kmetija Mlakar, analizirano kmetovanje in možnosti razvoja ter izboljšava tržnih poti na njej. Postavljeni so tudi temelji za nadaljnje ekološko kmetovanje. Z opisom področij ekološkega kmetijstva, problematike prehrane, trženja in obremenjevanja okolja je prikazano, kako pomembna in aktualna je obravnavana tema. Na področju ekološkega kmetijstva je čas za spremembe, kar pa pomeni, da je treba sprejeti določena tveganja. Dvome predstavlja predvsem proizvodnja in že danes napovedana svetovna problematika hrane. Bomo pridelovali ekološko ali gensko spremenjeno hrano? Velik del odločitev je v rokah končnih porabnikov – nas,ki bomo v prodajalnah odločali o izdelku in narekovali pridelovalcem, kaj in kako naj pridelujejo.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, obremenjevanje okolja, varna hrana, trženje, razvojne možnosti.
Objavljeno: 24.02.2012; Ogledov: 1772; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
PRAVNO VARSTVO V OKVIRU PROSTEGA PRETOKA VARNIH IN KAKOVOSTNIH ŽIVIL SKOZI UREDBO(EU) ŠT. 1169/2011
Martina Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Osrednjo problematiko diplomskega dela predstavlja pravno varstvo potrošnika na notranjem trgu Evropske unije. Zaradi prostega pretoka živil je le-ta v skladu s prakso poštenega informiranja (7. člen Uredbe (EU) št. 1169/2011) upravičen do varnih in kakovostnih živil. Na analizo dotične problematike sem se osredotočila z vidika Uredbe (EU) št.1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku, ki zaradi novosti, ki jih uvaja, poostruje položaj treh interesnih strani: zakonodajalca, potrošnika in nosilca živilske dejavnosti. V prvem delu je skozi koncept varne hrane predstavljen razvoj evropske živilske zakonodaje od 90-ih let prejšnjega stoletja do danes, ki predstavlja podlago za analizo položaja Republike Slovenije po vstopu v EU, njene usmeritve na tem področju in pravne podlage. Drugi del diplomskega dela je namenjen izključno predstavitvi Uredbe (EU) št. 1169/2011, natančni razlagi in interpretaciji novosti, ki jih uvaja za potrošnika, ter razlagi, kaj smo pravzaprav pridobili z uveljavitvijo nove uredbe, ki združuje in nadgrajuje vse prejšnje. Zadnji del diplomskega dela, ki se osredotoča na pravno varstvo evropskega potrošnika, zaokroža delo v smiselno celoto. 169. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije dodeljuje potrošniški politiki samostojen značaj, katere ključna vodila naj bodo pravica do varnosti, pravica do obveščenosti in pravica do izbire. Analizirala sem pravne podlage in organe obveščanja, na katere se lahko v primeru zlorab predpisov obrne slovenski potrošnik, hkrati pa pomembno poglavje tretjega dela predstavlja pomen zdravstvenih in prehranskih trditev, ki nemalokrat vplivajo na potrošnika ob nakupu. Diplomsko delo je dopolnjeno z raziskavami Ministrstva za zdravje, Inštituta za sanitarno inženirstvo in Evropske komisije, ki povzemajo potrošnikovo ozaveščenost in njegovo mnenje o gensko spremenjenih organizmih v časovnem obdobju med leti 2007-2010.
Ključne besede: pravno varstvo potrošnika; živilska zakonodaja; varna hrana; Uredba 1169/2011; praksa poštenega informiranja, potrošniška politika; prost pretok; notranji trg; prehranska ozaveščenost; prehranske in zdravstvene trditve.
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 844; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

7.
Principi nutrigenomike v povezavi s prehranjevalnimi navadami in vpliv na obolenja širokega črevesja in danke
Vanesa Žderić, 2012, magistrsko delo

Opis: Pomemben del zdravega načina življenja je brez dvoma ustrezno živilo, povezano z zdravimi in varnimi prehranjevalnimi navadami ljudi. Povezanost hrane z zdravjem je znano že stoletja. Najnovejša dognanja medicinskih raziskav 21. stoletja razkrivajo, da lahko hrana vpliva tudi na naše gene. Razvila se je nutrigenomika, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi raziskav in tehnološkega razvoja na področju nutrigenomike bodo prehranski strokovnjaki v prihodnosti dobili veliko novih informacij in nova znanja. V naši raziskavi, ki je potekala od februarja 2012 do marca 2012 na Kliničnem oddelku za interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, anketni vprašalnik, ki je vseboval 40 vprašanj. V vzorec smo zajeli 53 oseb, ki so opravili kolonoskopijo. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšne so značilnosti njihovih prehranjevalnih navad, njihov življenjski slog in kakšna je njihova samoocena na vprašanje, ali menijo, da se prehranjujejo zdravo. Anketirance smo obravnavali v dveh skupinah, in sicer v eni skupini tiste, ki so jim izvidi pokazali simptomatiko organskih črevesnih obolenj, in v drugi skupini tiste z negativnim izvidom. Podatki so bili statistično obdelani in analizirani; statistično značilne razlike posameznih parametrov med različnimi obravnavanji so bile P < 0,05, statistično neznačilne razlike pa pri P ≥ 0,05.
Ključne besede: hrana, varna hrana, nutrigenomika, imunski sistem, prebava, bolezni črevesja
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1218; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

8.
MOŽNOSTI RAZVOJA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Jožko Gregorčič, 2013, magistrsko delo

Opis: Varovanje okolja in posledična pridelava zdrave hrane bi moralo biti vodilo vsakega kmetovalca. Vendar predvideno varovanje in delo v sožitju z naravo je prešlo v izkoriščanje in bojevanje proti naravi v zameno za večji zaslužek. Pri tem smo vsi pozabili tako kmetovalci kot potrošniki, kakšno hrano jemo, če ne zdravo? Težko je danes doumeti vseh negativnih posledic, ki jih intenzivno kmetijstvo še vedno pušča za sabo. Kljub temu se v zadnjem desetletju, kot alternativa le-temu, uveljavlja ekološko kmetijstvo, katero delovanje je uglašeno z naravo, njen produkt pa je varna, okusnejša in predvsem zdrava hrana. Namen magistrske naloge je predstaviti trenutne razmere kmetijstva v Sloveniji, predvsem pa osvetliti področje delovanja ekološkega kmetovanja. V teoretičnem delu smo opravili analizo trenutnega stanja kmetijstva v Sloveniji, preučili stopnjo samooskrbe, kako je organizirano ter kakšne finančne podpore je deležen. V nadaljevanju smo preučili ekološko kmetijstvo z vsemi njenimi značilnostmi, zakonodajo ter s koraki pri preusmeritvi iz intenzivnega oz. konvencionalnega in integriranega v ekološko kmetijstvo. V sklopu prikaza in analize problema smo ugotovili, da povpraševanje presega ekološko ponudbo v Sloveniji, in da je potrebno pridelke in izdelke uvažati. Na podlagi tega smo pripravili model rešitve, kjer smo s kadrovskega, organizacijskega, tehničnega ter finančnega vidika podali rešitev, s katerimi bi se konvencionalni oz. intenzivni in integrirani kmetovalci hitreje in lažje odločili za ekološko kmetovanje. V zaključku smo potrdili hipotezo, iz katere je razvidno, da bi bilo možno potrebe na trgu ekoloških pridelkov in izdelkov ustrezno zapolniti s takojšnjo preusmeritvijo kmetovanja v ekološko kmetovanje.
Ključne besede: - kmetijstvo - ekološko kmetijstvo - varna hrana - preusmeritev
Objavljeno: 08.11.2013; Ogledov: 1050; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (804,22 KB)

9.
Uporaba aditivov v prehrani
Eva Mohr Salkič, 2011, magistrsko delo

Ključne besede: varna hrana, aditivi, E-ji, ADI, prehranjevalne navade
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 688; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici