| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRI ULTRAZVOČNO VODENI LASERSKI SKLEROZACIJI VEN SPODNJIH OKONČIN
Klavdija Kamenik, 2011, diplomsko delo

Opis: Varikozne vene spodnjih okončin predstavljajo enega izmed najbolj pogostih zdravstvenih problemov, ki prizadene številne paciente. Zdravljenje varikoznih ven vključuje različne metode, med katerimi so se v zadnjem desetletju ob že znanih metodah zdravljenja kronične venske insuficience razvile tudi nove metode, ki omogočajo krajšo zdravstveno obravnavo, boljše rezultate zdravljenja in hkrati tudi boljše estetske rezultate za paciente. Problem raziskovanja v diplomskem delu je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). Kot sistemsko osnovo dela diplomiranih operacijskih medicinskih sester smo predstavili procesno metodo dela in njeno uporabo v klinični praksi zdravstvene nege. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili definicijo krčnih žil in kronične venske insuficince, njeno etiologijo, odkrivanje in zdravljenje kroničnega venskega popuščanja. V nadaljevanju smo podrobneje opisali ultrazvočno vodeno lasersko sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). To je minimalno invaziven poseg. Pri laserski metodi gre za tehniko zapiranja velike vene safene (na notranjem delu stegna) s pomočjo laserske energije. Energijo dovedemo s pomočjo optičnega vlakna, ki ga vstavimo v zdravljeno veno. Uvajanje optičnega vlakna kontroliramo s pomočjo ultrazvoka (UZ). Vidne varice ali krčne žile pa se še vedno morajo odstraniti na enega izmed klasičnih načinov (npr. mini flebektomija). V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali proces zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA), kjer smo izhajali iz teoretičnih osnov procesne metode dela. Predstavili smo vse faze procesa zdravstvene nege in ugotovili, da je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven organizirana skladno s procesno metodo dela in predstavlja pomembno strokovno in organizacijsko področje zdravstvene obravnave. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili tudi odgovornost in kompetence diplomirane operacijske medicinske sestre, ki kot članica zdravstvenega tima sodeluje pri načrtovanju in izvajanju preoperativne, perioperativne in pooperativne zdravstvene oskrbe pacienta. Ugotovili smo, da kot nosilka dejavnosti v klinični praksi zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni lasersko vodeni sklerozaciji ven spodnjih okončin razpolaga z ustreznimi vsebinskimi in metodološkimi znanji in je tudi dobro usposobljena za klinično delo. Za potrditev raziskovalnih vprašanj smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na osnovi pregleda strokovne literature in njene analize, smo v klinični praksi zdravstvene nege proučili potek zdravstvene nege pacienta na osnovi pripravljenih organizacijskih in strokovnih dokumentov (navodila za delo, obvestila in informacije pacientom, klinična pot). Glede na pregled literature in potek zdravstvene nege smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja in potrdili naše predpostavke.
Ključne besede: EVLA, pacient, diplomirana operacijska medicinska sestra, radiolog, zdravstvena nega, varice, ultrazvok (UZ)
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2984; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
VLOGA ELEKTIVNEGA TRANSJUGULARNEGA INTRAHEPATIČNEGA PORTOSISTEMSKEGA ODVODA (TIPS) PRI PREPREČEVANJU PONOVNIH KRVAVITEV IZ VARIC POŽIRALNIKA IN ŽELODCA PRI BOLNIKIH S PORTALNO HIPERTENZIJO
Peter Popović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Krvavitev iz raztrganih varic požiralnika in želodca je najpogostejši zaplet portalne hipertenzije. Združena je z visoko umrljivostjo ob prvi krvavitvi in pogostih ponovnih krvavitvah pri bolnikih, ki jo preživijo. Z rezultati raziskav, ki so bile narejene pri bolnikih z akutno krvavitvijo iz raztrganih varic požiralnika in želodca, so bila sprejeta priporočila, da se programski transjugularni intrahepatični portosistemski odvod (TIPS) uporablja pri preprečevanju ponovnih krvavitev iz raztrganih varic požiralnika in želodca le v primeru, ko je medikamentozno in endoskopsko zdravljenje (EZ) neuspešno. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je uporaba programskega TIPS v primerjavi z EZ v kombinaciji z neselektivnimi zaviralci adrenergičnih receptorjev (NSBB) smiselna pri vseh bolnikih s portalno hipertenzijo in ponovnimi krvavitvami iz raztrganih varic ali le pri posameznih bolnikih z visoko stopnjo ogroženosti. Bolniki in metode: V raziskavo smo vključili 126 bolnikov s portalno hipertenzijo in ponovnimi krvavitvami iz raztrganih varic požiralnika in želodca. 70 bolnikov smo zdravili s programskim TIPS, 56 bolnikov pa z endoskopskimi metodami v kombinaciji z NSBB. Bolnike, ki smo jih zdravili s programskim TIPS, smo vključili v raziskavo ob izvedbi posega, v povprečju 35 dni od zadnje varikozne krvavitve. Bolnike v skupini EZ smo vključili v raziskavo 30 dni po zadnji krvavitvi, po uspešnem medikamentoznem in endoskopskem zdravljenju. Rezultati: V skupini bolnikov, zdravljenih s TIPS, je 21,4 % bolnikov ponovno krvavelo iz raztrganih varic, v skupini bolnikov, zdravljenih z EZ, pa 66,1 % bolnikov. Razlika med skupinama je statistično značilno pomembna (p = 0,001; χ2 test). Na novo nastalo jetrno encefalopatijo ali poslabšanje že obstoječe je imelo 21,4 % bolnikov, zdravljenih s TIPS in 10,7 % bolnikov, zdravljenih z EZ. Razlika ni statistično značilno pomembna (p = 0,150; χ2 test). V skupini s TIPS je 10 % bolnikov umrlo zaradi ponovne krvavitve iz raztrganih varic, v skupini EZ pa 28,6 %. Razlika je statistično značilno pomembna (p = 0,086; χ2 test). Enoletno, dvoletno in petletno preživetje bolnikov, zdravljenih s TIPS in EZ, je 85 % proti 83 %; 73 % proti 67 % in 41 % proti 35 %. Razlika ni statistično značilna (p = 0,392; χ2 test). Preživetje bolnikov s stopnjo jetrne okvare Child A je enako v obeh skupinah, za stopnji Child B in Child C pa boljše v skupini TIPS. Dvoletno in petletno preživetje bolnikov s stopnjo jetrne okvare Child B v skupini TIPS je 80 % in 41 % ter 67 % in 24 % v skupini EZ. Neodvisna napovedna dejavnika preživetja ne glede na način zdravljenja sta stopnja jetrne okvare Child C in starost nad 60 let, v skupini TIPS pa še izhodiščni portalni tlak nad 40 mmHg. Povprečen čas sledenja bolnikov v skupini TIPS je bil 47 mesecev (razpon; 2–194 mesecev) in v skupini EZ 40 mesecev (razpon; 1–168 mesecev). Zaključek: Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni s programskim TIPS, je tveganje za ponovno krvavitev iz raztrganih varic in za smrtnost zaradi ponovne krvavitve statistično pomembno manjše kot pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z EZ. Bolniki s stopnjo jetrne okvare Child B, zlasti mlajši od 60 let in z izhodiščnim portalnim tlakom pod 40 mmHg, potrebujejo zgodnje zdravljenje s programskim TIPS.
Ključne besede: portalna hipertenzija, varice požiralnika in želodca, ponovne krvavitve iz varic, endoskopsko zdraljenje, programski transjugularni intrahepatični portosistemski odvod.
Objavljeno: 06.03.2013; Ogledov: 2092; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (11,02 MB)

3.
Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilami
Melita Oros, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM. Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Ključne besede: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 233; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici