| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Phase equilibria of vanillins in compressed gases
Željko Knez, Mojca Škerget, Amra Perva-Uzunalić, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Solid-liquid phase transitions of vanillin, ethylvanillin, o-vanillin and o-ethylvanillin in compressed hydrocarbons (isobutane and propane), fluorinated hydrocarbons (R23, R134a and R236fa) and sulphur hexafluoride (SF6) were determined with a modified capillary method in a pressure range between 0.1 and 31.0 MPa. Equilibrium solubilities of vanillins in compressed fluorinated hydrocarbons were determined at temperatures 313.2 and 333.2 K and over a pressure range between 1.1 and 26.0 MPa with a static-analytic method. Experimental solubility data were correlated by a density-based Chrastil model. Results showed that phase equilibria of vanillins in investigated compressed gases are influenced by the type of alchoxy group (methoxy or ethoxy) and the position of OH group (ortho or para), bound to the aromatic ring of solute, as well as the molecular structure of the gas. Three phase SLG curves in p,T-projections mainly exhibited temperature minimums and negative slopes dp/dT, with a maximum melting point depression between 9 and 21 K; all systems with SF6 exhibited a continuous positive slope dp/dT of approximately 4.5 MPa/K. SLG curves with a temperature maximum at low pressure were observed for systems of o-vanillins with R23. Solubilities of o-vanillins in R23 and R236fa were higher in comparison with p-vanillins, whereas, in the case of R134a, the solubilities were influenced by the alchoxy group bound on aromatic ring: vanillin and o-vanillin with methoxy group are more soluble than vanillins with ethoxy group (ethylvanillin and o-ethylvanillin). The highest solubility of all four vanillins was observed in R236fa.
Ključne besede: solid-liquid-gas equilibria, melting point depression, solubility, vanilin isomers, hydrocarbons, fluorinated hydrocarbons, SF6
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 984; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

3.
PROCESI V NEKONVENCIONALNIH SUPERKRITIČNIH FLUIDIH
Tjaša Petrovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Za določanje vsebnosti vanilina v zmletih strokih vanilije smo uporabili tri vrste ekstrakcij, in sicer: ekstrakcijo s superkritičnima fluidoma argonom in CO2 pri temperaturah 25 °C, 40 °C in 60 °C ter tlakih 150 bar in 300 bar, ekstrakcijo po Soxhletu in konvencionalno ekstrakcijo, obe s topiloma metanol in etanol. Rezultati kažejo, da dobimo z ekstrakcijo po Soxhletu in konvencionalno ekstakcijo zelo velike izkoristke, tudi nad 50 %, in da so le-ti večji pri topilu metanol, kar pomeni, da je ta primernejše topilo od etanola. Drugače kažejo rezultati pri ekstrakciji s superkritičnimi fluidi, kjer so izkoristki zelo nizki, in sicer okrog 1 % pri argonu in 5 % pri CO2. Dobljene ekstrakte smo raztopili v metanolu in jim merili absorbance pri valovnih dolžinah 228,5 nm (vanilin) in 270 nm (OEV). UV analize so pokazale, da je vsebnost vanilina v ekstraktih, pridobljenih z ekstrakcijo s superkritičnimi fluidi, višja kot v ekstraktih, pridobljenih z ekstrakcijo po Soxhletu ali s konvencionalno ekstrakcijo. Iz tega lahko sklepamo, da so superkritični fluidi veliko bolj selektivna topila. Določali smo topnost vanilina in orto etilvanilina v argonu pri temperaturah 40 °C, 60 °C in 80 °C ter tlakih v območju do 500 bar ter rezultate primerjali s topnostjo vanilina in OEV v CO2. Ugotovili smo, da je pri nižjih temperaturah in tlakih do približno 200 bar topnost višja v argonu. Z dodatnim višanjem tlaka topnost narašča počasneje.
Ključne besede: vanilija, vanilin, orto etilvanilin, superkritična ekstrakcija, konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, topnosti, UV analiza
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1463; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

4.
Formuliranje farmacevtskih učinkovin s PGSS procesom
Uroš Filipič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno formuliranje farmacevtskih učinkovin s PGSSTM procesom. Mikronizacijo smo izvedli s pomočjo superkritičnega CO2 in treh različnih aktivnih učinkovin (fenofibrat, nimodipin in O-vanilin) in dveh polimerih nosilcev (Brij S100 in PEG 4000). Vzorce smo pršili skozi šobo premera 1 mm pri 60° naklonu po 1 h homogenizacije. Eksperimente smo izvajali pri štirih različnih tlakih (10 MPa, 15 MPa, 20 MPa in 25 MPa) in pri dveh različnih koncentracijah (2 g učinkovine in 4 g učinkovine na 20 g nosilca). Po končani mikronizaciji smo izračunali izkoristek pršenja in vzorce poslali na analizo velikosti mikro delcev s postopkom CILAS, kjer smo dobili podatke o velikosti srednjega zrna, najmanjših in največjih delcih ter graf njihove porazdelitve. Nato smo vzorce analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo, kjer smo dobili kot rezultat masne spektre in kvantitativne vrednosti učinkovin znotraj vsakega posameznega vzorca, iz katerih smo izračunali dejansko prisotnost učinkovine v vzorcu po PGSSTM procesu. Vzorce smo analizirali tudi z elektronskim mikroskopom (SEM), da smo dobili podatke o morfološki sestavi in formulaciji učinkovine v nosilcu.
Ključne besede: fenofibrat, nimodipin, O-vanilin, superkritični CO2, mikronizacija, Brij S100.
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 466; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici