| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 152
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Validacija RDT orodij za hlajenje baterij
Timotej Cebek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil validacijo numeričnih orodij za računalniško dinamiko tekočin na primeru hlajenja baterij. Za primerjavo sem uporabil tri programe: SimScale, Ansys in Solidworks. Najprej sem kratko predstavil teoretično ozadje RDT programov in problematiko hlajenja baterij. Nato sem za vse programe opisal geometrijo, robne pogoje, mrežo in nastavitve simulacij ter priložil ustrezne komentarje. Z grafi sem nato prikazal konvergenco ostankov in ustalitev temperatur. Dobljene rezultate sem primerjal z eksperimentalnimi iz članka »Analysis of Cooling Effectiveness and Temperature Uniformity in a Battery Pack for Cylindrical Batteries«. Glavni parameter, ki sem ga spremljal, je temperatura na izbranih točkah v modelu in je tudi merilo za natančnost simulacije. Pri analizi rezultatov je poudarek na vplivu gostote računskih mrež na natančnost simulacije, predstavil in primerjal pa sem tudi izbrane prereze hitrosti in temperatur v modelu. Na koncu sledi še komentar o natančnosti in ustreznosti uporabljenih programov.
Ključne besede: Validacija, računalniška dinamika tekočin, hlajenje baterij, temperatura
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 125; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Validacija večkriterijskega modela za oceno digitalne zrelosti podjetja
Leja Guzelj, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije. V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 167; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Preverjanje veljavnosti realno-časovnega igralnega prostora z algoritmom razširjenega sistema na osnovi klasifikatorjev : doktorska disertacija
Damijan Novak, 2021, doktorska disertacija

Opis: Z doktorsko disertacijo naslavljamo problematiko zamudnega ročnega preverjanja veljavnosti realno-časovnih igralnih prostorov. Sodobni igralni prostori so namreč izredno kompleksni sistemi z vsebovano množico igralnih funkcionalnosti s katerimi se predstavljajo karakteristike igre. Pri preverjanju pravilnosti delovanja teh implementiranih igralnih funkcionalnosti s strani človeških igralcev, lahko ponavljajoče se operacije večkratnega preigravanja igre po vnaprej predvidenih scenarijih vnesejo nenamerne napake v proces preverjanja veljavnosti. Ker je ročno preverjanje obenem še drag in zapleten proces, smo tekom doktorskega dela ta proces avtomatizirali z algoritmom razširjenega sistema na osnovi klasifikatorjev (XCS). Z uporabo algoritma XCS smo izdelali igralnega agenta, ki samostojno deluje v poljubnem realno-časovnem igralnem prostoru, nato pa smo še razvili lastno ne-invazivno komponento, ki omogoča prilagoditev poljubnega igralnega agenta v igralno-testnega agenta. Zasnovan je bil prvi eksperiment s katerim smo potrdili koncept, da je z uporabo ne-invazivne komponente naš prilagojen igralni-agent zmožen odkrivati neveljavne igralne funkcionalnosti v realno-časovnem igralnem prostoru najnižje računske kompleksnosti (igralni prostor Križci-Krožci). Za namen primerjave našega agenta še z ostalimi igralno-testnimi agenti smo nato razvili še lastno metriko, ki za vsakega igralno-testnega agenta poda kvantitativno metrično oceno. Igralni prostor, igralne funkcionalnosti, igralne scenarije, igralne-agente, ne-invazivno komponento ter metriko, pa smo povezali v zaključeno celoto, in sicer v metodo za kvantitativno oceno preverjanja veljavnosti igralnega prostora. Metodo smo ovrednotili z drugim eksperimentom, kjer je bil naš agent primerjan z agenti v konici razvoja v realno-časovnem igralnem prostoru najvišje računske kompleksnosti (realno-časovnih strateških igrah). Pri obeh eksperimentih smo za vse igralno-testne agente izvajali meritve uspešnosti potrditev neveljavnih igralnih funkcionalnostih, za igralno-testnega agenta z algoritmom XCS pa smo še dodatno izvajali časovne meritve izvedbe posamezne igre oz. scenarija. Rezultati obeh eksperimentov so pokazali, da je algoritem XCS primeren za preverjanje veljavnosti igralnih funkcionalnosti, saj je neveljavne igralne funkcionalnosti uspel odkriti vsakič, ko le-te niso delovale pravilno. Pri drugem eksperimentu se je tudi pokazalo, da jih je uspel odkriti vsakič, ko so jih odkrili tudi ostali igralno-testni algoritmi. Pri primerjavi metričnih ocen našega agenta z ostalimi igralno-testnimi agenti, smo prišli do zaključka, da je le-ta z njimi primerljiv, in se uvršča v zlato sredino. Pri pregledu časovnih meritev smo ugotovili, da te sicer lahko med ponovitvijo enakih scenarijev statistično variirajo, vendar se vsi scenariji izvedejo znotraj predvidenih meja nastavljenih realnih-časov. Algoritem XCS se je tako skupno izkazal kot kvaliteten kandidat za namen preverjanja veljavnosti igralnih funkcionalnosti realno-časovnih igralnih prostorov.
Ključne besede: igralni prostor, igralno-testni agent, razširjen sistem na osnovi klasifikatorjev, realno-časovna strateška igra, validacija igralnih funkcionalnosti
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 316; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

4.
Validacija numeričnih orodij za aerodinamiko poenostavljenega avtomobila : diplomsko delo
Žan Ogorevc, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil validacijo numeričnih orodij na primeru aerodinamike poenostavljenega vozila. Primerjal sem tri programe za računalniško dinamiko tekočin: Ansys CFX, Simscale in DualSPHysics. Na začetku na kratko predstavim osnovno problematiko aerodinamike vozil in zapišem nekaj osnovnih principov o numeričnih metodah. Nato opišem geometrijo, robne pogoje in nastavitve simulacij v vseh treh programih. Rezultate sem primerjal z eksperimentalnimi rezultati iz članka »Some Salient Features of the Time - Averaged Ground Vehicle Wake«. Analiziral sem natančnost rezultatov v odvisnosti od gostote računskih mrež. Glavni parameter po katerih sem ovrednotil rezultate je bil koeficient upora, poleg tega sem opazoval še hitrostna in tlačna polja.
Ključne besede: Validacija, računalniška dinamika tekočin, aerodinamika, Ahmed body, koeficient upora
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

5.
Vsebnost vitamina D v farmacevtskih pripravkih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lara Plohl, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo določali koncentracije vitamina D3 (holekalciferol) in D2 (ergokalciferol) ter provitamina D3 (7-dehidroholesterol) in D2 (ergosterol) v prehranskih dopolnilih in zdravilih. Za analizo le-teh smo uporabili metodo tekočinske kromatografije v kombinaciji z masno spektrometrijo (LC-MS/MS), ki omogoča identifikacijo in kvantifikacijo teh komponent. Analizna metoda je bila validirana, saj je le tako lahko uporabna za različne vzorce. Pri validaciji metode smo preverjali natančnost, specifičnost, linearnost, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, točnost, robustnost, selektivnost, ponovljivost ter stabilnost in metoda ustreza vsem zahtevam za uporabo. Analizirani vzorci so bili izbrani glede na vsebnost vitamina D v različnih farmacevtskih oblikah. Glede na pripravljeno analizno metodo se je izkazalo, da v večini, predpisana vsebnost vitamina D ustreza le komponenti vitamin D3. V nekaterih pa smo zaznali še vitamin D2 in provitamin D3, medtem ko provitamin D2 v izbranih vzorcih ni bil zaznan. Prav tako večina analiziranih pripravkov ustreza navedbam proizvajalca.
Ključne besede: Vitamin D, provitamin D, farmacevtski pripravki, validacija analizne metode, LC-MS/MS.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 228; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

6.
Optimizacija in validacija metode za določanje stranskih produktov fermentacije v pivu : magistrsko delo
Anja Hribernik, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila uvedba in optimizacija preskusne metode za določanje stranskih produktov fermentacije v pivu. Preskusno metodo smo primerjali s standardiziranimi metodami določanja stranskih produktov. Med procesom fermentacije piva nastajajo poleg etanola in ogljikovega dioksida tudi lahkohlapni stranski produkti, ki vplivajo na senzorične lastnosti piva. Najpomembnejši stranski produkti, ki nastajajo so estri (etil acetat, izo-amil acetat, 2-feniletil acetat), višji alkoholi (n-propanol, izo-butanol, 2-metilbutan-1-ol, 3-metilbutan-1-ol, 2-fenil etanol), ketoni (butan-2,3-dion, pentan-2,3-dion), aldehidi (acetaldehid) in hlapne žveplove spojine (dimetilsulfid). Najpogosteje jih določamo s plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC-FID), s predhodno destilacijo piva. Preskusno metodo smo optimizirali glede na pogoje okolja laboratorija ter jo tudi validirali. Za določanje smo uporabili metodo z minimalno pripravo in zajemom vzorca iz parne faze z ekstrakcijo na trdnem nosilcu (SPME, angl. solid phase microextraction). Sledila je kvalitativna in kvantitativna določitev s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS). Rezultate meritev vseh metod smo primerjali z validacijskim postopkom s pomočjo statističnih metod. Iz dobljenih kromatogramov in rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo uspešno uvedli in optimizirali preskusno metodo – SPME GC-MS. Dokazali smo linearnost, natančnost in točnost analizne metode, določili pa smo tudi LOD in LOQ. Potrdimo lahko tudi selektivnost in specifičnost preskusne metode, saj smo dobili ločene kramotografske vrhove za posamezno analizirano komponento. Z uvedbo preskusne metode smo bistveno skrajšali čas priprave vzorcev in analize, saj vzorcev ni potrebno predhodno destilirati.
Ključne besede: pivo, stranski produkti fermentacije, validacija, optimizacija, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 479; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

7.
Optimizacija sestave in situ elektrode in metode za izboljšanje analitske učinkovitosti določanja kovin v sledovih : magistrsko delo
Klara Jezernik, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije, določanje vpliva spremenljivk in optimizacijo analizne metode za elektrokemijsko določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih s tehniko ang. square wave anodne striping voltametrije. Vpliv spremenljivk smo določili v skladu z zasnovanim delnim dvonivojskim petfaktorskim eksperimentalnim načrtom. Optimizacijo smo izvedli z algoritmom Simpleks, pri čemer smo spreminjali čas in potencial elektrodepozicije ter masne koncentracije Bi(III), Sn(II) in Sb(III) ionov, ki so se uporabili za zasnovo modificirane in situ elektrode iz steklastega ogljika. V uporabljenem optimizacijskem kriteriju so bili združeni parametri, s katerimi se oceni analitska učinkovitost metode (širina linearnega koncentracijskega območja, LOQ, občutljivost, točnost in natančnost metode). Slednje je prav tako služilo kot odziv v eksperimentalnem načrtu. Z eksperimentalnim načrtom smo določili vpliv spremenljivk na preiskovan eksperimentalni sistem in zagotovili zadostno število eksperimentov za pričetek optimizacije sistema. Na podlagi optimizacijskega kriterija smo pri optimizaciji Simpleks določili optimalno elektrodo pri potencialu elektrodepozicije –1,380 V vs Ag/AgCl in času elektrodepozicije 100 s ter masnih koncentracijah Bi(III) 1,00 mg/L, Sn(II) 0,60 mg/L in Sb(III) 0,34 mg/L. Pri enakih pogojih smo primerjali analitsko učinkovitost optimalne in situ elektrode s tremi elektrodami, pri katerih smo za zasnovo in situ elektrode uporabili le eno vrsto ionov kovine. Ugotovili smo, da je izmed teh elektrod optimalna in situ elektroda najbolj primerna za simultano določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II), zato smo jo uporabili za določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v realnem vzorcu pitne vode. Določili smo tudi vpliv različnih interferentov, ki so lahko prisotni v vzorcu pitne vode, pri čemer sta na določitev analitov najbolj vplivala Cu(II) in Fe(II).
Ključne besede: square wave anodna striping voltametrija, elektroanaliza težkih kovin, delna validacija analizne metode, eksperimentalni načrt, optimizacija Simpleks
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 313; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (6,21 MB)

8.
Uporaba klorovega dioksida za razkuževanje vode in določanje ostanka s terensko metodo : magistrsko delo
Sandra Mertik, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je razvoj analitske metode za terensko merjenje klorovega dioksida. Za terensko delo je primerna DPD metoda, ki smo jo želeli primerjati z jodometrično metodo. Uporaba klorovega dioksida kot sredstva za razkuževanje pitne vode se je v zadnjih letih precej povečala. Klorov dioksid je dražji, bolj zapleten za uporabo, vendar učinkovit že pri nizkih koncentracijah. Glavna prednost je manj stranskih produktov, predvsem nižje koncentracije trihalometanov. Hkrati smo preverili tudi delovanje aparata za merjenje klora na terenu, uporabili smo tudi revalidacijo, naš namen je bil znižati mejo zaznavanja (LOD) na 0,03 mg/l. V magistrski nalogi je bila merilna negotovost en izmed pomembnejših faktorjev metode. Ugotovili smo, da je merilna negotovost najvišja pri najnižji izmerjeni koncentraciji klora, pri višjih koncentracijah pa je bila manjša merilna negotovost. Izračuna merilne negotovosti za klor dioksid pa ni bilo možno izračunati, saj so nam manjkali podatki meritve pri obnovljivosti metode. Klor dioksid se v vodi hitro porablja, istega vzorca nismo mogli uporabiti v daljšem časovnem obdobju. Pri jodometrični metodi pa smo prišli do zaključka, da se je koncentracija pripravljene raztopine klora dioksida znižala po določenih dneh. Predpostavljamo, da je v laboratoriju pripravljena raztopina klor dioksid neobstojna in kot taka težko merljiva v laboratoriju.
Ključne besede: klor dioksid, klor, validacija, jodometrična metoda, DPD, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 359; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

9.
Razvoj in optimizacija HPLC metode za določanje antimikrobnih substanc v suhem ekstraktu limone : magistrsko delo
Klara Žvab, 2021, magistrsko delo

Opis: Hesperidin, eriocitrin, rutin ter kavna in klorogena kislina so antimikrobne snovi, ki jih najdemo v limoni in njenem suhem ekstraktu. Zaradi njihovih pozitivnih učinkov, predvsem na zdravje ljudi, se vse bolj pogosto uporabljajo v raznih prehrambenih dodatkih. V magistrskem delu smo razvili in optimizirali HPLC metodo, s katero identificiramo in kvantificiramo te antimikrobne snovi v suhem ekstraktu limone. Za ločevanje spojin smo uporabili gradientno elucijo, kjer smo 0,4 % ocetni kislini postopoma dodajali vse več organske faze (metanola) pri pretoku 0,8 ml/min. Komponente v ekstraktu smo identificirali s primerjavo UV spektrov in retenzijskih časov referenčnih substanc, vsebnost komponent pa smo določili na podlagi umeritvene krivulje. Pokazali smo linearnost metode za določevanje klorogene kisline, eriocitrina in hesperidina v območju 2,5–300 g/ml, kavne kisline v območju 1,0–300 g/ml in rutina v koncentracijskem območju 5,0–300 g/ml. Določili smo mejo zaznave (LOD), ki za vse komponente znaša 1,0 g/ml ter mejo določljivosti (LOQ), ki je 2,5 g/ml za hesperidin, eriocitrin in klorogeno kislino, 1,0 g/ml za kavno kislino ter 5,0 g/ml za rutin. Rezultati kažejo, da je metoda natančna za določevanje vseh komponent, medtem ko je točna za določevanje hesperidina in kavne kisline. Z optimizirano metodo smo določili vsebnost posameznih antimikrobnih komponent v različnih vzorcih ekstrakta limone. Vse komponente smo zaznali v liofiliziranem suhem ekstraktu limone, v katerem sta prevladovala hesperidin (7,09 mg/g ekstrakta) in eriocitrin (3,81 mg/g ekstrakta). Visoke vsebnosti hesperidina smo zaznali tudi v liofiliziranem ekstraktu limete, kjer je ta vrednost znašala 9,74 mg/g ekstrakta. Ostale komponente so bile v teh in ostalih vzorcih zaznane v manjših količinah, nekje od 0,15 do 2,5 mg komponente/g ekstrakta.
Ključne besede: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, hesperidin, eriocitrin, rutin, kavna kislina, klorogena kislina
Objavljeno v DKUM: 20.01.2021; Ogledov: 531; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)

10.
Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Mojca Hraš, 2020, diplomsko delo

Opis: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja. Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije. Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Ključne besede: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2020; Ogledov: 589; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici