| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in optimizacija HPLC metode za določanje antimikrobnih substanc v suhem ekstraktu limone
Klara Žvab, 2021, magistrsko delo

Opis: Hesperidin, eriocitrin, rutin ter kavna in klorogena kislina so antimikrobne snovi, ki jih najdemo v limoni in njenem suhem ekstraktu. Zaradi njihovih pozitivnih učinkov, predvsem na zdravje ljudi, se vse bolj pogosto uporabljajo v raznih prehrambenih dodatkih. V magistrskem delu smo razvili in optimizirali HPLC metodo, s katero identificiramo in kvantificiramo te antimikrobne snovi v suhem ekstraktu limone. Za ločevanje spojin smo uporabili gradientno elucijo, kjer smo 0,4 % ocetni kislini postopoma dodajali vse več organske faze (metanola) pri pretoku 0,8 ml/min. Komponente v ekstraktu smo identificirali s primerjavo UV spektrov in retenzijskih časov referenčnih substanc, vsebnost komponent pa smo določili na podlagi umeritvene krivulje. Pokazali smo linearnost metode za določevanje klorogene kisline, eriocitrina in hesperidina v območju 2,5–300 g/ml, kavne kisline v območju 1,0–300 g/ml in rutina v koncentracijskem območju 5,0–300 g/ml. Določili smo mejo zaznave (LOD), ki za vse komponente znaša 1,0 g/ml ter mejo določljivosti (LOQ), ki je 2,5 g/ml za hesperidin, eriocitrin in klorogeno kislino, 1,0 g/ml za kavno kislino ter 5,0 g/ml za rutin. Rezultati kažejo, da je metoda natančna za določevanje vseh komponent, medtem ko je točna za določevanje hesperidina in kavne kisline. Z optimizirano metodo smo določili vsebnost posameznih antimikrobnih komponent v različnih vzorcih ekstrakta limone. Vse komponente smo zaznali v liofiliziranem suhem ekstraktu limone, v katerem sta prevladovala hesperidin (7,09 mg/g ekstrakta) in eriocitrin (3,81 mg/g ekstrakta). Visoke vsebnosti hesperidina smo zaznali tudi v liofiliziranem ekstraktu limete, kjer je ta vrednost znašala 9,74 mg/g ekstrakta. Ostale komponente so bile v teh in ostalih vzorcih zaznane v manjših količinah, nekje od 0,15 do 2,5 mg komponente/g ekstrakta.
Ključne besede: tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), validacija, hesperidin, eriocitrin, rutin, kavna kislina, klorogena kislina
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,31 MB)

2.
Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanja
Mojca Hraš, 2020, diplomsko delo

Opis: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja. Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije. Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Ključne besede: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

3.
Razvoj in validacija elektroanaliznih metod za določanje epinefrina, askorbinske kisline in sečne kisline
David Majer, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje razvoj in validacijo elektroanaliznih metod za določanje molekul epinefrina (EP), askorbinske kisline (AK) in sečne kisline (SK) z elektrodo iz steklastega ogljika in tehniko angl. square-wave voltametrije. Metode smo razvili in validirali kot nadomestek tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti in plinski kromatografiji. Za študij difuzijsko kontrolirane reverzibilnosti sistema kalijevega heksacianoferata in določitev oksidacijsko redukcijskih potencialov analitov smo uporabili tehniko ciklične voltametrije. V sklopu validacije smo za vsak analit posamično preverjali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, točnost in natančnost. Izmerjene podatke smo testirali za normalnost s Q-Q grafom in Kolmogorov-Smirnovim statističnim testom. Pri vsaki metodi smo preverjali homoscedastičnost ali heteroscedastičnost umeritvenih točk z analizo ostankov, Hartleyjevim testom, Bartlettovim testom in Cochranovim testom. Zaradi heteroscedastičnega obnašanja analiznih podatkov pri vseh analitih, smo uporabili uteženo linearno regresijo (angl. weighted linear regression) in s tem izboljšali kakovost analitskih rezultatov. Z dobljenim utežnim modelom smo nato preverjali točnost in natančnost metod. Razvite in validirane metode smo uspešno uporabili za analizo realnih vzorcev. Določevali smo vsebnost EP v zdravilu, vsebnost AK v prehranskem dopolnilu in vsebnost SK v človeškem urinu.
Ključne besede: epinefrin, askorbinska kislina, sečna kislina, elektrokemijske metode, elektroda iz steklastega ogljika, validacija metode, utežna regresija
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (14,18 MB)

4.
Validacija varnostnega dela krmilnega sistema stroja v podjetju I.H.S. d.o.o.
Andrej Špiler, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavil pomemben vidik pri strojegradnji, to je varnost strojev. Uporabljal sem metode, skladne s standardoma EN ISO 13849-1 in EN ISO 13849-2, ki opisujejo varnostni del krmilnega sistema stroja. Prvotno sem predstavil teoretična izhodišča iz standardov, predstavil stroj in uporabljene varnostne komponente na stroju, izračunal sem raven zanesljivosti in na koncu izvedel validacijo. Zaradi hitrejšega načina izračuna ravni zanesljivosti sem uporabljal splošno dostopen program SISTEMA. Rezultati so predstavljeni kot pripete slike v diplomskem delu in kot poročilo, ki ga izda program, in je podano v prilogah. Stroj je z uporabljenimi varnostnimi komponentami dosegel vse zahteve, ki sta jih zahtevala kupec in zakonodaja za stroj.
Ključne besede: varnost strojev, EN ISO 13849-1, EN ISO 13849-2, SISTEMA, validacija, raven zanesljivosti, zahtevana raven zanesljivosti
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 100; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

5.
Sočasno določanje ferulne, kavne in p-kumarne kisline v rastlinskih vzorcih s tekočinsko kromatografijo
Mateja Krempl, 2020, magistrsko delo

Opis: Določali smo vsebnosti ferulne kisline, kavne kisline in p-kumarne kisline v vzorcu rdečega grozdja, v trgovsko dosegljivem rožmarinovem ekstraktu in v trgovsko dosegljivem ekstraktu zelene kave. Preiskovane kisline smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV zaznavo. Za ločevanje spojin smo uporabili izokratsko elucijo, kjer smo kot mobilno fazo uporabili mešanico metanola, vode in ocetne kisline v volumskem razmerju 15:80:5. Spojine v ekstraktih smo potrdili s primerjavo retenzijskih časov standardov, kvantifikacijo pa smo izvedli na podlagi umeritvenih krivulj. Linearnost metode je bila za vse preiskovane kisline potrjena v koncentracijskem območju 1,0–100,0 mg/L. Vzorce smo pripravljali z različnimi postopki ekstrakcij (ekstrakcija tekoče-tekoče, ekstrakcija trdno tekoče z etilacetatom v Soxhletovem aparatu in s pomočjo ultrazvoka, ekstrakcija po kislinski hidrolizi in ekstrakcija po alkalni hidrolizi vzorcev). Najvišje vsebnosti preiskovanih spojin v rdečem grozdju so bile določene z ekstrakcijo po kislinski hidrolizi vzorcev kot tudi po ultrazvočni ekstrakciji. V vzorcu rožmarinovega ekstrakta in ekstrakta zelene kave preiskovanih kislin nismo zaznali.
Ključne besede: Validacija, ekstrakcija, ferulna kislina, kavna kislina, p-kumarna kislina, rastlinski vzorci, tekočinska kromatografija.
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Validacija slovenske priredbe Frankfurtske lestvice čustvenega dela na vzorcu učiteljev
Eva Orka Šenekar, 2020, magistrsko delo

Opis: Na sodobnem trgu dela dobiva vse večji pomen dimenzija dela, ki je vezana na regulacijo čustev. Upravljanje s čustvi kot del delovnih zahtev se imenuje čustveno delo in predstavlja relativno novo področje raziskovanja na področju poučevanja. Čeprav se šole nekoliko razlikujejo od ostalih organizacij, se tudi od učiteljev pričakuje učinkovito upravljanje z lastnimi čustvi zavoljo doseganja organizacijskih in učnih ciljev. Šole se vse pogosteje nagibajo k oblikovanju pravil regulacije čustev, ki bi jih naj učitelji upoštevali v odnosu do učencev, njihovih staršev ter ostalih sodelavcev na šoli. Z namenom, da bi lahko podrobneje raziskovali področje čustvenega dela tudi v slovenskem okolju, smo v pričujoči magistrski nalogi prevedli in priredili Frankfurtsko lestvico čustvenega dela, ki za naše okolje predstavlja nov merski pripomoček. Raziskovalni vzorec je zajemal 595 učiteljev, zaposlenih na različnih osnovnih ter srednjih šolah po Sloveniji. Potrdili smo večdimenzionalnost konstrukta, pri čemer sta eksploratorna in konfirmatorna faktorska analiza pokazali, da najboljše prileganje podatkom kaže 8-faktorska rešitev. Lestvica je pokazala tudi ustrezno visoko mero zanesljivosti ter konstruktne veljavnosti. Omejitve in praktično vrednost raziskave ter predloge za nadaljnje raziskovanje smo obravnavali v diskusiji. Priredba novega merskega instrumenta za merjenje čustvenega dela predstavlja korak bližje k celostni analizi stanja na področju obremenjenosti učiteljev in kasneje tudi drugih poklicnih skupin.
Ključne besede: validacija, slovenska priredba, lestvica, čustveno delo, učitelji
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Razvoj in validacija metode z modificirano Bi-Cu elektrodo iz steklastega ogljika
Laura Kovačec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena delna validacija metod z modificiranimi elektrodami kombinacij Bi-Cu na steklastem ogljiku za določanje Zn(II), Cd(II) in Pb(II). Analize smo izvajali z elektrokemijsko tehniko square wave anodno striping voltametrijo (SWASV). Dvanajst različnih elektrod smo pripravili in situ pri dveh različnih skupnih masnih koncentracijah Bi(III) in Cu(II) ter njunih različnih razmerjih v raztopini. Za vsako in situ elektrodo so bila določena območja linearnega odziva za Zn(II), Cd(II) in Pb(II), ki so morala zadoščati dvema kriterijema linearnosti: koeficientu kvalitete, QC (QC ≤ 5 %), in kvadratu korelacijskega koeficienta, R2 (R2 ≥ 0,995). Mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ) smo določili s pomočjo razmerja signal/šum, občutljivost pa iz naklonov umeritvene premice. Iz izkoristka pri določeni koncentraciji Zn(II), Cd(II) in Pb(II) smo določili točnost, natančnost metode in sistema pa smo določili na podlagi relativnega standardnega odmika v odstotkih (RSD [%]). Izmed vseh in situ elektrod smo na koncu izbrali dve: eno z najboljšo točnostjo (izkoristkom najbližje 100,0 %) in eno z najboljšo natančnostjo (najnižjim RSD [%]). Na obeh smo preučili vpliv interferenc in izvedli test realnega vzorca.
Ključne besede: elektrokemija, težke kovine, validacija
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 276; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (6,85 MB)

8.
Preučitev izvedljivosti pretvorbe modela motorja iz 1D v AVL CruiseM 0D (na primeru stranke)
Nejc Jarc, 2019, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomske naloge je izdelava in kalibracija 0D modela v simulacijskem orodju AVL CRUISE™ M na podlagi obstoječega, delujočega 1D modela v okolju GT-Power. V skladu s slednjim sta v prvem delu naloge opisana delitev in osnovno teoretično ozadje na področju motorjev z notranjim zgorevanjem. Sledita opis in razlaga osnovnih veličin, ki so pomembne pri ocenjevanju delovnega krožnega procesa motorja. Opisano je teoretično ozadje notranjih in efektivnih veličin; prav tako so opisane posamezne veličine, ki spadajo v okvir prej omenjenih, ter njihov vpliv na delovanje motorja. Sledi praktični del naloge. V slednjem je najprej opisana osnovna postavitev 0D modela motorja. Prav tako so opisane v modelu uporabljene komponente ter osnovni parametri, ki jih definirajo. Simuliranje motorja je potekalo pri obratih od 1000 min-1 do 6000 min-1, po intervalu 1000 min-1. Skupaj je steklo vsega 12 simulacij, 6 pri polni in 6 pri delni obremenitvi motorja. Postopek kalibracije je potekal s pomočjo programa Microsoft Excel; po končani simulaciji 0D modela so bili pridobljeni rezultati o temperaturi in tlaku v valju v odvisnosti od kota motorne gredi namreč izvoženi v poprej omenjen program; prav tako so bili vanj izvoženi podatki istih veličin iz 1D modela. Iz teh sta bila ustvarjena dva grafa. Prvi predstavlja spremembo tlaka iz obeh simulacij v odvisnosti od kota motorne redi, drugi pa temperaturo. Nato se je pričel proces kalibracije, kjer so se z namenom izenačitve krivulj spreminjali določeni parametri, ki odločilno vplivajo na zgorevanje in posledično na zmogljivost motorja. Po uspešni kalibraciji modela motorja pri polni obremenitvi je sledila pretvorba slednjega v model pri delni oz. 80 % obremenitvi. Slednje je bilo doseženo predvsem s pomočjo omejevanja dotoka zraka motorju. Sledi prikaz rezultatov prej omenjenih notranjih in efektivnih veličin. Le-ti so na grafih predstavljeni v parih 1D in 0D, saj je tako odstopanje jasno vidno. Prav tako je odstopanje rezultatov 0D modela od 1D modela izraženo v procentnem deležu prikazano v dveh tabelah. Nato je predstavljena ustreznost rezultatov; v diskusiji sledijo še predlogi za možno dodatno delo in predlogi za morebitne izboljšave
Ključne besede: AVL CRUISE™ M, 0D simulacija, kalibracija, motorji z notranjim zgorevanjem, termodinamika, validacija
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 267; Prenosov: 0

9.
Uvedba metode merjenja živega srebra z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo v analitskem laboratoriju
Alen Erjavec, 2019, magistrsko delo

Opis: Živo srebro v okolju predstavlja nevarnost organizmom, ki so mu izpostavljeni. V našem okolju je vsebnost živega srebra že naravno nekoliko višja, zato moramo nanj biti pozorni. Namen naloge je uvesti metodo merjenja Hg z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES), s pomočjo validacije po načinu Eurachem, za uporabo v okoljskem analitskem laboratoriju. V nalogi je zajeta priprava vzorcev, ki se pojavljajo v okoljski analitiki in merjenje teh s pomočjo ICP-OES. Ugotovljeno je bilo, da je metoda merjenja primerna za tehnološke meritve in je uporabna pri merjenju vsebnosti živega srebra v tleh, izkopih, umetno pripravljeni zemljini in odpadkih.
Ključne besede: ICP-OES, živo srebro, validacija, okoljske meritve
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 429; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic
Kristina Gluhak, 2019, magistrsko delo

Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd. Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 333; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici