Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Delniških trgi Slovenije, Češke in Madžarske nosijo nekatera skupna obeležja (na primer: relativna majhnost in kratka postkomunistična preteklost, relativno majhna tržna kapitalizacija družb na teh trgih, podobni negativni učinki globalne finančne krize, skupno holdinško lastništvo borz), a tudi razlike, pomembne z vidika mednarodnih investitorjev na teh delniških trgih (večja vloga tujih investitorjev na češkem in madžarskem delniškem trgu, kakor pa na slovenskem; promet z delnicami in likvidnost na slovenski delniški borzi je neprimerljivo manjša kot na češki ali madžarski). V disertaciji smo iskali podobnosti in razlike med preučevanimi delniškimi trgi, pomembne za mednarodne investitorje na na teh trgih, ki zahtevajo bolj poglobljeno, ekonometrično analizo, zlasti: i) prisotnost/odsotnost dolgoročnega spomina v časovnih serijah donosnosti delnic in delniških indeksov in s tem povezano vprašanje (šibke) učinkovitosti delniških trgov; ii) (ne)veljavnost modela dolgoročnega vrednotenja (finančnih) sredstev (CAPM), v odvisnosti od časovnega horizonta (oziroma časovne skale) naložb; iii) jakost in časovna dinamika medsebojne povezanosti donosnosti med delniškimi trgi teh držav in z razvitimi delniškimi trgi Evrope. Na osnovi rezultatov testov dolgoročnega spomina (KPSS testa in testov enotskega korena, Geweke in Porter-Hudak (GPH) metode in valčne metode navadnih najmanjših kvadratov (WOLS)) smo ugotovili, da je v časovni seriji donosnosti indeksa slovenskega delniškega trga in nekaterih delnic, kotirajočih na tem trgu, prisoten dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin ni bil ugotovljen v donosnostih indeksov madžarskega in češkega delniškega trga ter večine preučevanih delnic, kotirajočih na teh trgih. Različne metode izračuna parametra dolgoročnega spomina ne vodijo do razlik v sklepu. Na osnovi teh rezultatov zatrjujemo, da je slovenski delniški trg neučinkovit, madžarski in češki delniški trg pa sta učinkovita v šibkem smislu. Izračun dinamičnih ocen parametrov dolgoročnega spomina kaže, da slednji ni stabilen, temveč se s časom spreminja. Večskalna veljavnost modela CAPM za preučevane delniške trge je preverjena na osnovi modifikacije metodologije Fame in MacBetha. V prvem koraku te modificirane metodologije je z valčno metodo ocenjena večskalna beta delnic, kotirajočih na teh trgih. V drugem koraku se z metodo posplošenih momentov preverja veljavnost štirih hipotez CAPM. Rezultati kažejo, da sistematično tveganje, oziroma bete delnic, kotirajočih na preučevanih delniških trgih, ni stabilno in je večskalni pojav. Na osnovi rezultatov preverjanja hipotez CAPM sklepamo, da so dokazi o veljavnosti CAPM za delniške trge Slovenije, Madžarske in Češke šibki. Najpogosteje zavrnjena je hipoteza ničelne vrednosti Jensenove alfe in zadostnosti bete kot edinega dejavnika določanja (presežne) donosnosti delnic. Povezanost med delniškimi trgi Slovenije, Češke in Madžarske med seboj kot tudi z razvitimi delniškimi trgi v Evropi (z nemškim delniškim trgom, britanskim, francoskim in avstrijskim trgom) smo ugotavljali z jakostjo sogibanja donosnosti teh delniških trgov. V ta namen smo uporabili več orodij analize (enostavno analizo linearne povezanosti delniških trgov (Pearsonov koeficient korelacije), Grangerjevo analizo vzročnosti, valčno korelacijsko analizo po posameznih skalah, navzkrižno valčno korelacijsko analizo ter DCC-GARCH analizo dinamične pogojne korelacije več spremenljivk) in ugotovili, da je slovenski delniški trg manj povezan z ostalimi evropskimi (s češkim, madžarskim, avstrijskim, francoskim, nemškim in britanskim) delniškimi trgi, kakor pa to velja za madžarski in češki delniški trg. Jakost sogibanja donosnosti delniških trgov v preučevanem obdobju (t.j. v obdobju 1997–2010) se je povečala. Finančne krize, zlasti svetovna finančna kriza, so kratkoročno vplivale na povečano sogibanje donosnosti slovenskega, madžarskega in češkega delniškega trga z ostalimi preučevanimi del
Ključne besede: delniški trgi, dolgoročni spomin, CAPM, povezanost med delniškimi trgi, valčki, GARCH, posplošena metoda momentov
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 3362; Prenosov: 455
Celotno besedilo (5,30 MB)