1. Vahabistični radikalizem kot temelj terorizma v Bosni in Hercegovini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAjla Sefić, 2024, diplomsko delo Opis: Največji oborožen konflikt v Evropi, ki se je zgodil po drugi svetovni vojni, je bila vojna v Bosni in Hercegovini (BiH), ki je trajala od leta 1992 do leta 1995. Poleg Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, so se v tej vojni, na strani bosanskih muslimanov, borili tudi prostovoljci iz različnih držav. Večina jih je bila iz Savdske Arabije, Egipta, Libije, Iraka in Irana. Ko se je vojna končala, so morali vsi tuji borci zapustiti državo, ampak še danes niso tega storili. Skupaj s še nekaterimi Bošnjaki širijo radikalno obliko islama, ki se imenuje vahabizem. Na določenih območjih BiH so nekdanji borci in del Bošnjakov ustanovili organizacije in svoje skupnosti, kjer živijo samo vahabiti. Nekateri pripadniki vahabitskih skupnosti so se povezovali z ostalimi pripadniki radikalnega islama po vsem svetu in sodelovali v terorističnih in kriminalnih dejavnostih. Diplomsko delo se osredotoča na ideologijo, ki želi oblikovati družbo po vzorcih tako imenovanega izvornega islama. Teroristična grožnja v BiH je majhna, saj od leta 2016 ni bilo storjenih terorističnih dejanj. Danes, po sprejetju vahabizma v bosansko družbo, številni muslimani v BiH ne vidijo nobene nevarnosti niti razumejo razlik v obrednem in tradicionalnem izvajanju verskih dolžnostih. Pojav vahabizma ustvarja zmedo med muslimani in medsebojna nestrinjanja a največjo nevarnost predstavlja za Islamsko skupnost v BiH. Vahabizem veliko vpliva na pojav sporov med ljudmi in samega terorizma v BiH ter pojava strahu med prebivalci. Menimo, da vahabizem predstavlja enega od potencialnih virov ogrožanja varnosti prebivalstva in same države Bosne in Hercegovine.
Ključne besede: vahabizem, radikalizacija, terorizem, džihad, Bosna in Hercegovina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Sociološka analiza vzpona salafizma v 21. stoletjuMateja Vrbnjak, 2016, diplomsko delo Opis: Osnovni namen diplomske naloge je bila analiza vzpona salafizma v 21. stoletju. Poskušala sem ugotoviti ali, oziroma v kolikšni meri, je salafizem v vzponu ter ugotoviti razloge za ta vzpon. Predvsem v okviru analize vzrokov za vzpon salafizma sem uporabila primerjalno metodo, saj sem delala primerjavo z analizo vzpona krščanstva, ki jo je oblikoval Rodney Stark. S konceptualno analizo sem opredelila določene koncepte, z zgodovinsko metodo pa sem opisala začetke salafizma. Ugotovila sem, da je v dojemanju islama med salafisti in ostalimi muslimani razlika predvsem ta, da salafisti zagovarjajo in izvajajo vrnitev k veri in delovanju tako imenovanih pobožnih prednikov, ki jih predstavljajo prve tri generacije islamskih vladarjev, imenovane tudi ‘Salaf’. Te tri generacije sta odlikovala vzorna pobožnost in vojaška osvajanja, hkrati pa njihovo obdobje velja za zlato dobo islama. Salafisti zato povezujejo željo po uspešnosti islamskega sveta z zahtevo po očiščenju verskih predstav in praks ter vrnitvi k veri prvih muslimanov. Zagovarjajo strogi monoteizem in nasprotujejo delitvam znotraj islama. V odnosu do drugih religij nasprotujejo dialogu ter praviloma zavračajo vse, kar ni skladno z njihovo predstavo avtentičnega islama. Salafiste lahko danes razdelimo v tri skupine: puriste, aktiviste ter džihadiste. Džihadisti se od puristov ter aktivistov razlikujejo predvsem po tem, da poudarjajo pomen svete vojne in podpirajo uporabo nasilja. Analizirala sem vzpon samo te skupine salafizma, saj so podatki javno dostopni le za to skupino, hkrati pa je trenutno tudi najbolj zanimiva ter medijsko odmevna. Ugotovila sem, da je (vsaj džihadistični) salafizem v 21. stoletju na globalni ravni v porastu. Po Starkovem modelu vzpona krščanstva sem analizirala razloge za vzpon salafizma, našla sem jih predvsem v uspešnem verbalnem novačenju, porastu informacijske in komunikacijske tehnologije, v rekrutiranju predvsem mladih ljudi, ki so še v procesu izoblikovanja lastne identitete, v rekrutiranju ljudi z nizkim socialnim statusom, ki so zaradi nezadovoljstva s svojim položajem bolj sorazmerno dovzetni za radikalne ideje, v razočaranju, ki je povezano z družbeno-ekonomskimi problemi v islamskem svetu, ter v tem, da salafizem vsebuje veliko skupnih prvin z zmernim islamom, iz katerega prestopa večina konvertitov.
Ključne besede: salafizem, vahabizem, islam, Koran
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1338; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. Savdska Arabija in povezljivost s terorizmom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSanel Avdić, 2013, diplomsko delo Opis: Savdska Arabija je absolutistična monarhija, ki leži na Bližnjem vzhodu. Najbolj znana je po tem, da je največja izvoznica nafte na svetu ter da na njenem ozemlju ležita dve sveti muslimanski mesti, Meka in Medina. Dinastija Saud vlada državi od leta 1932, ko sta bili monarhiji Hedžas in Nedžd združeni v kraljevino Savdska Arabija. S prihodom Saudov na oblast se uveljavila tudi nova in bolj radikalna različica islama, imenovana vahabizem.
Mediji večinoma prikazujejo kraljevino Savdsko Arabijo kot grobo kršiteljico človekovih pravic in eno izmed najbolj brutalnih diktatur v svetu, kjer so še vedno uzakonjene javne usmrtitve z obešanjem in obglavljanjem. Vendar pa očitno pozabijo na vsa ta dejstva, ko gre za ogromen savdski kapital, ki ga vse demokratične države sprejemajo v svoje gospodarstvo z nasmeškom. Prednjači seveda glavna zaveznica ZDA, s katero sta v svojem dosedanjem sodelovanju skupaj opravili za več sto milijard dolarjev poslov.
Dokazati, da neka država sodeluje pri terorizmu in je vpletena vanj, je zelo težko. Večina držav, tudi demokratične, uporablja metode terorizma na prikrit način, ko pa pridejo v javnost določene informacije, se hitro potisnejo v pozabo ali pa sploh ne pridejo do naslovnic velikih svetovnih medijev. To še posebej velja za zaveznice ZDA. Državni terorizem se lahko uporablja kot notranjepolitični ali pa kot zunanjepolitični inštrument nasilja za dosego ciljev vladajoče strukture. Savdska Arabija naj bi se po poročanju medijev relativno mirno izognila arabski pomladi, vendar so bili vsi protesti šiitskega prebivalstva v kraljevini in njenih emiratskih sosedah krvavo zatrti, o čemer pa zahodni mediji niso poročali. Dejstvo je, da ima dinastija Saud v državi veliko sovražnikov. Savdska Arabija odkrito podpira trenutno najbolj krvavo vstajo v Siriji, ker želi oslabiti šiitsko ekspanzijo in moč v regiji. Upor proti diktaturi v Siriji izhaja iz dobro koordinirane akcije Izraela in njegovega uradnega sovražnika Savdske Arabije, ki pa v resnici zadnja leta izredno dobro sodelujeta. V medijih prihajajo na plan celo govorice, da naj bi Savdci odstopili Izraelcem svoja letališča v primeru bombardiranja Irana, za katero se zdi, da je že pred vrati. S padcem sirskega režima bi zadali velik udarec šiitski moči v regiji, ki že od začetka islamske revolucije v Iranu leta 1979 maje prestol v Riadu in zavrača glavno vlogo družine Saud, ki se želijo predstaviti kot pripadniki in branilci edinega, pravega in izvornega islama.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, vahabizem, Savdska Arabija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 2394; Prenosov: 338
Celotno besedilo (302,03 KB) |
4. |
