1. Primerjava učinka vadbene ure in vadbe po želji otrok na spretnosti z žogo : diplomsko deloNika Muzel, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu primerjamo učinkovitost usvajanja spretnosti z žogo pri otrocih z vadbeno uro (strukturirana gibalna dejavnost) in z dejavnostjo po želji otrok (nestrukturirana gibalna dejavnost). V teoretičnem delu je opisan gibalni razvoj otroka in razvoj njegove grobe motorike s pripadajočimi raziskavami. Predstavljene so temeljne gibalne spretnosti, vadbena ura in vadba po želji otrok kot različni organizacijski obliki dela v predšolskem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem vzorcu otrok iz Vrtca Mavrica Vojnik, starih od štiri do šest let. Na osnovi rezultatov, pridobljenih z raziskavo, smo ugotovili, da sta za delo v predšolskem obdobju pomembna tako vadbena ura kot dejavnost po želji otrok. Za nekatere spretnosti z žogo je učinkoviteje, če jih otroci usvajajo preko vadbene ure, pri drugih pa se učinkovitost poveča, če otrokom ponudimo pripomočke in imajo priložnost, da sami spoznavajo gibanje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, vadbena ura, vadba po želji otrok
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Analiza različnih didaktičnih pristopov pri načrtovanju in izvedbi usmerjenih gibalnih dejavnosti : diplomsko deloBenjamin Jezovšek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen različnih didaktičnih pristopov za načrtovanje in izvedbo vadbenih ur. Zanimal nas je učinek določenih didaktičnih pristopov na cilje usmerjenih gibalnih dejavnosti.
V teoretičnem delu zaključnega dela smo predstavili, kako poteka vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu, opredelili smo gibalno dejavnost – vadbeno uro, vrste gibalnih iger ter pojasnili motivacijski vidik vadbene ure. V praktičnem delu zaključnega dela smo se poglobili v izvedbo raznolikih vadbenih ur ter jih analizirali in primerjali glede na različne didaktične pristope. Glavni cilj zaključnega dela je prepoznati razlike in analizirati različne didaktične pristope v usmerjenih gibalnih dejavnosti, ugotoviti, kakšen tip vadbenih ur je predšolskim otrokom všeč in ugotoviti učinek motivacije na izvedbo in doseganje zastavljenih ciljev vadbene ure. Ugotovili smo, da ima prostor, kjer izvajamo vadbeno uro, pomembno vlogo, tudi način podajanja navodil je pomemben, izbira vsebine vadbene ure in uporaba glasbe kot motivacijsko sredstvo. Določeni didaktični pristopi imajo pozitiven učinek na otroke in na njihovo izvedbo, nekateri pristopi v manjši meri, nekateri pa so brez pozitivnega učinka.
Ključne besede: didaktika, vadbena ura, predšolski otrok, motivacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 859; Prenosov: 141
Celotno besedilo (947,69 KB) |
3. Primer vadbe za zdravje mlajših otrokKlara Hriberšek, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na primerno sestavitev vadbenih ur, s katerimi bomo izboljšali gibalne sposobnosti otrok. Osredotočili smo se na tri gibalne sposobnosti: moč, gibljivost in vzdržljivost. Teoretični del zajema opredelitev pojma zdrav način življenja, kjer smo govorili o tem, kako otrokovo gibanje pozitivno vpliva na njegovo zdravje in boljše počutje, spregovorili pa smo tudi o razvoju motorike predšolskega otroka in o gibalnih sposobnostih, ki so ključne za izvedbo naših vadbenih ur. Opisali smo tudi, kakšen je primeren otrokov vadbeni prostor, ter raziskali nekatere dosedanje raziskave, ki dokazujejo, da je med dekleti in fanti razlika v posameznih gibalnih sposobnostih, vendar se z leti le-te spreminjajo, ter da redna gibalna dejavnost izboljšuje gibalne sposobnosti otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskav, s pomočjo katerih smo želeli ugotoviti, ali je naš program vadbe pozitivno vplival na razvoj vzdržljivosti, telesne moči in gibljivosti otrok, ter ali so se med meritvami gibalnih sposobnosti pojavile kakšne razlike med deklicami in dečki. V raziskavo je bilo zajetih 15 otrok iz vrtca Borisa Pečeta Maribor, starih 3–6 let. Sestavili in izvajali smo vadbene ure, s katerimi smo želeli izboljšati gibalne sposobnosti otrok (moč, gibljivost in vzdržljivost). Pred začetkom in na koncu smo izvedli meritve, da smo videli, kako so bili otroci gibalno sposobni pred in po vadbenih urah. Ugotovili smo, da je naš program vadbe za zdravje pozitivno vplival na razvoj vzdržljivosti, telesne moči in gibljivosti otrok. Med meritvami so se pojavile razlike med otroki, in sicer so bile deklice uspešnejše od dečkov, predvsem v gibalnih sposobnostih, gibljivosti, vzdržljivosti in moči, medtem ko so dečki bolj napredovali v vzdržljivostni moči (poskoki levo, desno), kjer so bili uspešnejši od deklic.
Ključne besede: otroci in zdravje, gibanje, gibalne sposobnosti, razvoj gibalnih sposobnosti, vadbeni prostor, vadbena ura.
Objavljeno v DKUM: 12.04.2019; Ogledov: 2513; Prenosov: 455
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. Sinteza in analiza nastavljive vadbene klopiPrimož Razlag, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava modeliranje in statični preračun nastavljive vadbene klopi po analizi z metodo končnih elementov v programskem paketu Catia V5. Poudarek je bil na obremenitvi glavne konstrukcije s silo 2000 N na klop in primerjavi rezultatov pri uporabi različnih presekov profilov. Namen diplomske naloge je na osnovi rezultatov numeričnih simulacij izbrati primeren profil cevi za izdelavo vadbene klopi.
Ključne besede: modeliranje, preračun, vadbena klop, metoda končnih elementov, Catia V5, sila, simulacije, profili.
Objavljeno v DKUM: 26.04.2017; Ogledov: 1560; Prenosov: 128
Celotno besedilo (5,33 MB) |
5. EVALVACIJA DVEH RAZLIČNIH MODELOV MEDPODROČNIH POVEZOVANJ GIBANJA IN OSTALIH PODROČIJ KURIKULUMATamara Fistravec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili različne modele medpodročnega povezovanja gibalnih dejavnosti z ostalimi kurikularnimi področji pri vsakodnevnem načrtovanju v vrtcu. Poleg tega smo predstavili način načrtovanja, izvedbe in analize vadbene ure v obliki zaporednega in prepletenega modela medpodročnega povezovanja. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili otrokov gibalni razvoj in povezovanje gibanja z drugimi področji kurikuluma. Prav tako smo predstavili različne načine medpodročnega povezovanja in podrobno opredelili vadbeno uro, kar se navezuje na eksperiment, ki smo ga izvedli v diplomski nalogi. V praktičnem delu smo predstavili primere izvedbe vadbenih ur po zaporednem in prepletenem modelu medpodročnega povezovanja in jih analizirali. Navedli smo razlike in povezanosti med modeloma in se opredelili glede njune uporabnosti za delo v vrtcu. Iz rezultatov eksperimenta smo ugotovili, da je izvedba usmerjenih gibalnih dejavnosti v obliki zaporednega in prepletenega modela medpodročnega povezovanja zelo uporabna pri vsakodnevnem delu v vrtcu.
Ključne besede: gibanje, kurikulum, vadbena ura, eksperiment, analiza modelov
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1094; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,12 MB) |
