SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre v spremljanju in analizi vadbe za starejše z zmanjšano mobilnostjo
Nena Voda, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri staranju se pospešuje nastanek mnogih bolezni, ki so povezane z upadanjem aktivnosti gibalnega sistema, pešanjem funkcije srca, ledvic ih jeter. Telesni in umski odziv na ustrezne dražljaje se upošasni. splošna mobilnost je področje, ki se s staranjem spreminja in gibalnem sistemu nastopajo obrabne spremembe, kot soosteoartritis, osteoporoza in degenerativne bolezni nasploh. V diplomskem delu smo predstavili pomen organizirane vadbe pri starejših z zmanjšano mobilnostjo (stanujočih v Domu upokojencev Ptuj) in želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima organizirana vadba na kakovost njihovega življenja. Vadeči so se vključili v vadbo zaradi zanimanja za novo aktivnost v njihovem domu, zaradi želje po aktivnejšem načinu življenja, ohranjanja telesne teže in izboljšanja zdravstvenega počutja nasploh. V raziskavi je sodelovalo 24 stanovalcev, od tega 12 takih, ki so se aktivno udeleževali organizirane vadbe na fitnes napravah, in 12 članov kontrolne skupine, vsi v starostnem razponu od 73 do 87 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se je izboljšalo splošno počutje in razpoloženje v vadbo vključenih stanovalcev, do neke mere tudi gibalna sposobnost in ravnotežje. Neželeni simptomi, kot so: slabost, vrtoglavica, težave z dihanjem, razbijanje srca, bolečine v sklepih in mišicah so bili med vadbo redko prisotni. 8 vadečim se je po vadbi izboljšala gibljivost, 2 sta občutila izboljšanje ravnotežja. Vključeni v projekt so pridobili na moči in tudi koordinacija gibov je boljša, kot je bila pred vadbo. Dobljeni rezultati že na majhnem vzorcu potrjujejo, da organizirana vadba pozitivno vpliva na izboljšanje fizične sposobnosti in s tem na kakovost življenja starostnikov. Kot navajajo posamezni avtorji, redna telesna vadba pozitivno vpliva na preprečevanje ali zmanjšanje posameznih bolezenskih stanj v starostnem obdobju. Kakovost življenja starajoče se populacije naj predstavlja tudi vitalno in telesno zmogljivega posameznika.
Ključne besede: starost, zmanjšana mobilnost, organizirana vadba, kakovost življenja starejših
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2312; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (451,59 KB)

2.
3.
ŠPORTNA AKTIVNOST NOSEČNIC IN MAMIC Z DOJENČKI
Breda Slovenc, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, koliko mamic je bilo športno aktivnih pred nosečnostjo, med nosečnostjo in po porodu, koliko mamic izvaja vadbo z dojenčki ter kakšen odnos imajo mamice do tovrstne športne aktivnosti V teoretičnem delu sem s pomočjo izbrane literature opisala pomen športne dejavnosti med nosečnostjo, vrste športne dejavnosti, športno dejavnost v poporodnem obdobju, vadbo mamic z dojenčki, ter opisala vaje, ki so primerne tako za nosečnice, kot tudi za mamice z dojenčki. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika za mamice želela ugotoviti, koliko mamic je bilo aktivnih pred porodom, med nosečnostjo, ter če obiskujejo oziroma so obiskovale vadbo z dojenčkom. Zanimalo me je tudi, s katero obliko športne dejavnosti se največkrat ukvarjajo, koliko se jim zdi športna aktivnost pomembna in kako vpliva na otroka in njihovo počutje. S pomočjo anketnih vprašalnikov sem ugotovila, da je veliko mamic športno aktivnih pred nosečnostjo, med nosečnostjo manj, po nosečnosti pa se spet začnejo rekreativno ukvarjati s športom. Vadbo z dojenčkom obiskuje manj anketiranih mamic. Tako vadbe med nosečnostjo kakor vadbe z dojenčki bi se udeleževalo več mamic, če bi bila takšna vadba bolje organizirana.
Ključne besede: Ključne besede: športna vadba nosečnic, športna vadba z dojenčki, motorične sposobnosti dojenčka, dojenčkov motorični razvoj.
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 2920; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

4.
Promocija šole plavanja za dojenčke : diplomsko delo univerzitetnega študija
Vanja Pušnik, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: vadba v vodi za dojenčke, marketing, marketinški splet
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 1192; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (556,46 KB)

5.
Telesna aktivnost-varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja
Peter Sterger, 2010, diplomsko delo

Opis: Dandanes skoraj nihče več ne dvomi, da sodi redna telesna aktivnost med temeljne elemente življenjskega sloga, usmerjenega v varovanje zdravja. Mnoge raziskave so dokazale koristnost redne telesne aktivnosti za preprečevanje nastanka, napredovanja in zapletov najrazličnejših vrst kroničnih nalezljivih bolezni, še posebej bolezni srca in ožilja. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila predstavljena telesna aktivnost kot varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja. Predstavljeni so bili ugodni učinki redne telesne aktivnosti na srce in ožilje, na nekatere presnovne parametre ter na mišično moč in gibljivost. Obdelani so bili dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Predstavljen je bil koronarni klub Maribor, kje delujejo koronarni klubi še drugod po Sloveniji in koliko jih je, predstavljeni so njegovi uporabniki in izvajalci programa. V preprečevanje bolezni je bila vključena tudi zdravstvena vzgoja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala med vadečimi pacienti v koronarnem klubu Maribor. Izvedena je bila s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovljeno je bilo, da pacienti dobro poznajo koronarno bolezen in dejavnike tveganja. So seznanjeni s telesno aktivnostjo in so redno telesno aktivni več kot 1x tedensko. Poznajo večino vrst telesne aktivnosti in tudi njen pomen. Še vedno pa nekaj pacientov premalo pozna dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, kar pomeni, da jih v vsakdanjem življenju ne morejo upoštevati. Zato je zelo pomembno, da je za paciente organizirana permanentna zdravstvena vzgoja. Od nas samih je odvisno kdaj, kje, na kak način in koliko časa bomo telesno aktivni. Sami najbolje vemo koliko smo sposobni in koliko prostega časa nam ostane za telesno aktivnost. A ne pozabimo dejstva, da telesna neaktivnost povzroči ravno toliko škode, kot če bi pokadili 25 cigaret dnevno.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, telesna aktivnost, telesna vadba, koronarni klub, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 2702; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO SKUPINSKE VADBE V FITNES CENTRU
Petra Bremec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila skupinsko vadbo v Fitnes centru Moč v Kranjski Gori, ki bo zapolnila dvorano v fitnes centru z obiskovalci v ožjem in širšem okolišu z minimalnimi dodatnimi stroški. Izbiro smo opravili med tremi skupinskimi vadbami, ki so na tem kraju še popolna neznanka in sicer: Pilates/Bodybalance, Aerobika z elementi borilnih veščin in Spinning - vodena vadba na stacionarnih kolesih. S pomočjo uporabe ekspertnega sistema, orodja za pomoč pri odločanju smo zmanjšali možnost sprejetja napačne odločitve, ki lahko pripelje fitnes do prenehanja obratovanja.
Ključne besede: fitnes center, skupinska vadba, večparametrski odločitveni model, DEXi
Objavljeno: 13.01.2011; Ogledov: 1483; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (646,65 KB)

7.
UČINEK OSEMTEDENSKE AEROBNE VADBE PLAVALCEV V STAROSTI OD PETNAJSTEGA DO OSEMNAJSTEGA LETA
Domen Majhen, 2011, diplomsko delo

Opis: Plavanje je predvsem aerobni šport. Vadba vzdržljivosti ima v plavanju velik pomen, saj so tekmovalne discipline, (z izjemo 50 metrskih disciplin) in s tem napori, daljši od 30 sekund. Z daljšanjem tekmovalnih razdalj so vedno bolj prisotni aerobni energijski procesi. Proces treninga je sestavljen iz treh faz: planiranje, izvajanje in vodenje procesa treninga ter nadzor. Testirani plavalci so opravili 15-tedenski makrocikel, ki smo ga razdelili na 5 mezociklov. Merjenja in napredek smo spremljali v obdobju bazičnega mezocikla in mezocikla specialnega treninga. Bazični ali osnovni mezocikel treninga je trajal pet tednov in sicer od 27. 9. 2010 do 31. 10. 2010. Med bazičnim ali osnovnim mezociklom treninga so plavalci in plavalke odplavali od 254 do 276 kilometrov. Glavne naloge vadbe med bazičnim ali osnovnim mezociklom so bile razvijanje aerobne kapacitete, razvijanje aerobne moči, izboljšanje najmanj dveh plavalnih tehnik ter izboljšanje splošne moči in gibljivosti. Nadaljevali smo z mezociklom specialnega treninga, ki je trajal tri tedne, in sicer od 1. 11. 2010 do 21. 11. 2010. Med mezociklom specialnega treninga so plavalci in plavalke odplavali od 144 do 158 kilometrov. Glavne naloge vadbe med mezociklom specialnega treninga so bile razvijanje specialne vzdržljivosti, ohranjanje visoke stopnje aerobne vzdržljivosti, trening aerobne moči, trening maksimalne hitrosti, izboljšanje tehnike plavanja pri večji hitrosti, ohranjanje in razvijanje hitrosti plavanja ter razvijanje psihološke tolerance na monoton aerobni trening. Skupaj so v obdobju testiranj plavalci in plavalke odplavali od 398 do 434 kilometrov. S tem mezociklom smo končali s testiranji. Vsi treningi in testi merjenja, z izjemo antropometrije, so bili opravljeni v 50-metrskem bazenu na kopališču Kodeljevo. Plavalci in plavalke so v času celotnega makrocikla tedensko opravljali 9 treningov v vodi in 3 treninge na suhem. V nalogi smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike pri nekaterih fizioloških, tehničnih in antropometrijskih parametrih, izmerjenih v obdobju 8 tednov vadbe (od 27. 9. 2010 do 22. 11. 2010) pri skupini šestih plavalcev in plavalk. Pri vadbi in merjenjih so sodelovali trije plavalci in tri plavalke. Vsi merjenci in merjenke so bili med najboljšimi slovenskimi plavalci in plavalkami v svoji kategoriji. Stari so bili med 15 in 18 let. Na testiranja so prišli prostovoljno in na lastno odgovornost. Pri testiranjih so mi pomagali trenerji nekaterih merjencev, pri antropometriji in sestavi telesa pa medicinska sestra s Fakultete za šport v Ljubljani. Z merjenci smo opravili naslednje teste: 1. stopnjevani test za določitev laktatnega praga in anaerobnega praga po kriteriju OBLA, ki se uporablja za kriterij praga LA 4mmol/l, smo v obdobju 8 tednov izvedli petkrat (27. 9. 2010, 11. 10. 2010, 25. 10. 2010, 8. 11. 2010 in 22. 11. 2010); 2. test določanja kritične hitrosti smo izvedli petkrat ob enakih datumih vedno na začetku tedenskega mikrocikla v obdobju 8 tednov; 3. izmero antropometrije in sestave telesa je opravila medicinska sestra s Fakultete za šport, in sicer na začetku testirnega obdobja (29. 9. 2010 in 30. 9. 2010) in na koncu testirnega obdobja (24. 11. 2010 in 25. 11. 2010). Rezultati v raziskavi so pokazali, da so merjenci napredovali v vzdržljivosti: hitrost plavanja na laktatnem pragu, hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA (Onset of Blood Lactic Acid)) in hitrost plavanja pri kritični hitrosti. Tudi tehnični parametri (frekvenca zavesljajev) in antropometrijski parametri (% mišične mase, % maščobne mase, endomorfna morfološka komponenta) so se izboljšali in prilagodili na vzdržljivostno vadbo. Hitrost plavanja pri kritični hitrosti je višja kot hitrost plavanja na anerobnem pragu po kriterijih OBLA. Najvišja hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA je bila 1,35 m/s in pri kritični hitrosti 1,39 m/s. Hitrost plavanja na anaerobnem pragu po kriteriju OBLA se je povišala za 5,98 % in pri kritični hitrosti za 4,42 %. Trend
Ključne besede: plavanje, vadba vzdržljivosti, proces treninga
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 2311; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

8.
MOTIVACIJA PRI ORGANIZIRANI REKREATIVNI TEKAŠKI VADBI
Neža Erznožnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Zavedanje o koristnosti redne rekreativne telesne aktivnosti je vedno bolj prisotno. Vedno več ljudi v svoje življenje vključuje športnorekreativno dejavnost. Za začetek aktivnega življenjskega stila veliko ljudi izbere organizirano skupinsko vadbo, ki je vedno bolj razširjena. Ena iz med mnogih možnosti je tudi organizirana rekreativna vadba teka, katero izvajamo v naravi v družbi ljudi z enakimi željami in interesi. Največji problem ukvarjanja s športno rekreacijo je pomanjkanje motivacije in prostega časa. Da bi navdušili ljudi za športno preživljanje prostega časa, potrebujemo zanimive in kvalitetne vadbene programe. Za pripravo dobrih, ustreznih programov je potrebno prepoznati motive, na podlagi katerih se posamezniki odločajo za rekreativno dejavnost. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi med moškimi in ženskami, med starejšimi in mlajšimi in med bolj ali manj izobraženimi. Zanimale so nas tudi korelacije med različnimi motivacijskimi sklopi, in razlika v potrebi trenerja med tekači začetniki in tekači, ki tečejo že dalj časa. Z raziskavo smo pridobili rezultate, ki bodo služili pri izboljšanju oblikovanja vadbenega programa in motivacijskega pristopa. Raziskava je potekala na podlagi anketnega vprašalnika. Vzorec zajema enainštirideset tekačev rekreativne tekaške skupine Športnega društva Partizan Škofja Loka. S pomočjo ankete smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi med moškimi in ženskami, med starejšimi in mlajšimi in med bolj ali manj izobraženimi. Izjema je pri sklopu „vloga trenerja”, kjer je statistična razlika med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje rekreativne tekaške vadbe med bolj in manj izobraženimi. Manj izobraženi tekači v tem sklopu dosegajo višje povprečne vrednosti kot bolj izobraženi tekači. Anketiranci pravijo, da so „notranje vzpodbude” močnejši motiv za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi kot „zunanje vzpodbude”. „Zunanje vzpodbude” pa so v močno pozitivni korelaciji z motivi „Tekmovanje‟. Ugotovili smo tudi, da je vloga trenerja pomembna vsem tekačem, ne glede na število let obiskovanja teka v organizirani vadbi.
Ključne besede: Motivacija, tek, organizirana vadba, športnorekreativna dejavnost.
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 1354; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

9.
VLOGA IN POMEN ŠPORTNE REKREACIJE V TURISTIČNIH PROGRAMIH ZDRAVSTVENE PREVENTIVE
Boštjan Buhin, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo obravnava pomen telesnih aktivnosti, predvsem vadbe v fitnes centru, pri oblikovanju turističnih preventivnih zdravstvenih programov. Telesna aktivnost in zdrav način življenja postajata čedalje bolj pomembna pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja tudi v pozni starosti. V diplomskem delu so najprej predstavljene vrste telesnih aktivnosti, pomen vadbe v fitnesu in njenih zvrsti (individualna in skupinska vadba) ter se osredotoči na vadbo v fitnesu v turističnih programih. Individualna in skupinska vadba v fitnesu sta prisotni že daljše obdobje v različnih fitnes centrih ter studiih. Fitnes vadba, kot primarna aktivnost turističnih programov zdravstvene preventive, je na turističnem trgu relativno nov pojav. V primarni raziskavi smo med zdraviliškimi gosti ugotavljali, kolikšen pomen ima fitnes za udeležence turističnih programov, kateri dejavniki vplivajo na turiste, da se odločajo za turistične programe, ki vključujejo fitnes vadbo. Ugotovili sem, da koriščenje turističnih programov, ki vključujejo fitnes ni tako odzivno kot bi pričakovali in si želeli.
Ključne besede: telesna aktivnost, vadba v fitnes centrih, zdrav način življenja, wellness, wellness turizem, aktivne počitnice, turistični program
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 2310; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (779,76 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici