Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko vključevanja otrok s posebnimi potrebami v organizirane izvenšolske športne dejavnosti, saj v praksi opažamo, da nimajo veliko možnosti udeležbe v večinskih programih športnih klubov in društev. S pregledom in analizo stanja, opravljeno s pomočjo anketnega raziskovanja, smo to tezo potrdili. Z namenom izboljšanja prakse in uveljavljanja pravic otrok s posebnimi potrebami v in preko športa smo po zgledu tujih športnih organizacij, ki uspešno udejanjajo inkluzivno športno dejavnost v praksi, napisali priročnik za trenerje, v katerem smo predstavili inkluzivno paradigmo kot model za uspešno izvajanje inkluzivne športne dejavnosti ter zapisali smernice za delo s posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami, prilagoditve, ki jih je smiselno izvajati med vadbenim procesom in se nanašajo na okolje, opremo in pripomočke, vsebine ter načine izvajanja trenažnega procesa. Namen priročnika je opolnomočiti trenerje in druge strokovne delavce v športu za uspešno izvajanje inkluzivnega vadbenega procesa ter spodbujati polno sodelovanje in vključenost otrok s posebnimi potrebami v organizirane športne dejavnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, športni klubi/ društva, prilagojena športna vadba
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučevali problematiko poškodb, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu policistov. Poiskali smo podatke o glavnih razlogih za nastanek poškodb in opisali načine preprečevanja le teh. Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejše poškodbe, tako akutne kot krončne, in opisati primerne vaje, s katerimi lahko mišično-skeletne poškodbe preprečimo. Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da je bilo v obdobju med 2005 in 2006 531 policistov žrtev raznih poškodb. Od tega je bilo 514 moških (96,8%) in 17 žensk (3,2%). Daljši delovni staž je bil povezan z manjšo stopnjo ogroženosti (Krope, 2012). Lažje telesne poškodbe predstavljajo večino poškodb pri policistih. Zelo malo raziskav preučuje poškodbe pri policistih, ki se ne končajo s smrtjo. Iz poročil v obdobju med leti 2012 – 2015 so lahke poškodbe predstavljale več kot 73% vseh poškodb. Med najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri policistih sodijo: odrgnine, ureznine, udarci in zvini. Medtem ko so odrgnine, ureznine in udarci odvisni predvsem od ustrezne opreme in okoliščin, v katerih se policist znajde, so zvini ena od poškodb, ki jih lahko preprečimo z ustrezno telesno vadbo. Da bi nesreče in poškodbe pri delu uspešno preprečiti, je potrebno poznati vzroke za njihov nastanek. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na mišično-skeletne poškodbe, ki nastanejo kot posledica dela in na to, kako jih preprečimo s pomočjo telesne vadbe. Opisali smo tudi problem kronične bolečine in vzroke, zaradi katerih se ta najpogosteje pojavi pri policistih. Navedli smo nekaj preventivnih vaj za odpravljanje bolečin v spodnjem delu hrbta, ki so najpogostejša kronična poškodba policistov. Ukrepi, ki smo jih opisali so tako preventivni (preprečujejo nastanek poškodb) kot korektivni (delujejo kot kurativa že nastalih poškodb).
Ključne besede: policisti, poškodbe pri delu, preventiva, telesna vadba, kronične bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 511; Prenosov: 110
Celotno besedilo (754,04 KB)

Opis: Uvod: Tourettov sindrom je pogosta nevropsihiatrična motnja, ki poleg glavnih simptomov vokalnih in motoričnih tikov vključuje tudi veliko število sočasnih duševnih motenj. Telesna vadba se vse pogosteje priporoča kot del obravnave otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem zdravju. V zaključnem delu smo ugotavljali, ali telesna vadba vpliva na obvladovanje bolezni pri pacientih s Tourettovim sindromom. Metode: Izvedli smo pregled literature. Uporabili smo opisno metodo dela. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), ScienceDirect in Cochrane Library ter dodatno s pomočjo brskalnika Google Scholar. Izbor virov smo predstavili v PRISMA diagramu. Sintezo smo izvedli na opisni način. Rezultati: Izmed 29 raziskav smo jih v končno analizo vključili 6. Ugotovili smo, da redna udeležba telesne dejavnosti lahko izboljša tike tudi pri večji intenzivnosti, vendar se lahko tiki po prekinitvi kronične telesne dejavnosti vrnejo na izhodiščno stanje. Razprava in zaključek: Redna telesna aktivnost zmanjšuje resnost tikov tudi pri večji intenzivnosti. Različne učinke akutne in redne telesne dejavnosti pri Tourettovem sindromu lahko pojasni več fizioloških mehanizmov. V prihodnjih raziskavah bi bilo treba raziskati učinke različnih intenzivnosti in vrst telesne dejavnosti na simptomatiko tikov. Raziskave bi morale bolje opredeliti tudi druge sestavine predpisane vadbe, kot sta trajanje in pogostost vadbe, pri posameznikih s Tourettovim sindromom.
Ključne besede: Tourettov sindrom, telesna vadba, frekvenca tikov, otroci, adolescenca
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: Zdravstvene koristi vadbe v naravnem okolju močno presegajo koristnost vadbe v zaprtih prostorih. Vadba je v fizičnem in psihičnem smislu vsesplošno koristna že v zaprtem prostoru. Toda, ko pa vadbo izvajamo na odprtem oziroma v naravi, njene koristi še potenciramo zaradi blagodejnih vplivov sončne svetlobe, svežega zraka ipd. Glavni namen diplomske naloge je bil dokazati, da moj 12-tedenski program funkcionalne vadbe izboljša nekatere pomanjkljivosti v fizični pripravljenosti začetnikov in rekreativnih športnikov. Menim, da funkcionalno vadbo izvaja premalo ljudi. Pogosto jih odvrne prevelika kompleksnost vaj. Dva od mojih ciljev v diplomski nalogi sta bila predstaviti poenostavljen program funkcionalne vadbe in približati to obliko vadbe širši množici. V diplomski nalogi, ki jo sestavljata teoretični in empirični del, sem predstavil različne pripomočke, ki jih sodobni športniki uporabljajo med vadbo na prostem. Opisal sem tudi metode za povečevanje moči, vzdržljivosti v moči, gibljivosti in maksimalne aerobne kapacitete. V empiričnem delu sem predstavil, kako so 12-tedenski program vadbe v naravi izvajali štirje udeleženci. S štirimi različnimi sklopi meritev sem ugotovil, kako so bili fizično pripravljeni na začetku, kakšen je bil njihov vmesni napredek in kakšen dosežek so dosegli na koncu vadbenega programa. Rezultate sem primerjal s komparativno metodo, s pomočjo katere sem lahko zastavljene hipoteze potrdil ali zavrnil.
Ključne besede: funkcionalna vadba, gibanje in narava, vadbeni program, meritve
Objavljeno v DKUM: 10.03.2023; Ogledov: 642; Prenosov: 82
Celotno besedilo (7,98 MB)

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Vpliv vadbe elementarnih iger z žogo na razvoj koordinacije predšolskih otrok je bil ugotoviti, če lahko s sistematično načrtovanimi in vodenimi elementarnimi igrami z žogo vplivamo na razvoj koordinacije pri predšolskih otrocih, ter primerjati razliko v napredku koordinacije med otroki, ki so bili deležni dvomesečnih vodenih gibalnih dejavnosti igre z žogo, in tistimi, ki teh niso bili deležni. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je opisana in predstavljena motorična sposobnost koordinacije, njen razvoj ter vpliv predšolskega obdobja na kasnejši celostni razvoj otroka. Sledi opis aktivnosti, povezanih z gibanjem in otrokovim razvojem, ter opredelitev različnih vrst elementarnih iger z žogo ter njihov pomen za razvoj motorične sposobnosti koordinacije. V empiričnem delu so zapisani rezultati dvomesečne raziskave. Uporabljen je neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok Vrtca Šentjur. V raziskavi je sodelovalo skupno 65 otrok, starih od 4 do 6 let. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 32 in v kontrolni skupini 33 otrok. Za merski inštrument je bilo uporabljenih šest motoričnih testov na začetku in koncu eksperimenta. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo t-testa za odvisne vzorce, je razbrati, da obstaja razlika v motorični sposobnosti koordinacije predšolskih otrok, ki so bili deležni dvomesečnih načrtovanih in vodenih elementarnih iger z žogo, in otrok, ki te načrtovane in vodene dejavnosti niso imeli, saj so otroci eksperimentalne skupine povprečno izboljšali rezultate pri večini motoričnih testov.
Ključne besede: koordinacija, vpliv elementarnih iger z žogo, načrtovana in usmerjena vadba, predšolski otroci, motorični testi
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,10 MB)