| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRENOS IZOBRAŽEVALNEGA TEČAJA V VIRTUALIZIRANO OKOLJE
Goran Rašić, 2011, diplomsko delo

Opis: V sodelovanju s podjetjem Compedu, d.o.o. smo uspešno prenesli obstoječi izobraževalni tečaj v virtualno okolje in s pomočjo uporabe najnovejših tehnologij računalništva v oblaku izvedbo samega tečaja dvigniti na novo raven. Podjetje se je, zaradi nenehne potrebe po nakupu vedno novejše ter s tem posledično dražje opreme, odločilo za prenovo izvedb izobraževanj. Problem sta predstavljala tudi priprava tečaja ter logistika, saj je vsakokratna priprava okolja terjala tudi do tri dni. Podjetje Compedu, d.o.o. je z virtualizacijo izvedbe šolanj želelo prihraniti na stroških nakupa nove opreme in času priprave izvedbe tečajev. Odločili smo se za uporabo programske opreme VMware vSphere 4.1, ki je namenjena delu z virtualnimi okolji. Pripravili smo celotno virtualno okolje za izvedbo tečaja na enem samem fizičnem strežniku, kot je opisano v navodilih za izvedbo tečaja. V virtualnem okolju smo pripravili vse navidezne stroje, potrebne za izvedbo tečaja Najprej smo se z direktorjem podjetja dogovorili o vseh podrobnostih testa, nato sta sledila priprava celotnega virtualnega okolja in test samega tečaja po navodilih za izvedbo izobraževanja. Zadnji in hkrati tudi najbolj ključni del naloge je predstavljala prva izvedba virtualizira¬nega tečaja za stranke, ki je bila uspešno izvedena. Podjetje bo pripravljeno virtualno okolje lahko uporabilo za več izvedb šolanj, saj se le-to preprosto pre¬kopira v že prej pripravljene navidezne stroje, s tem pa se močno zmanjša čas priprave izvedbe posameznega tečaja. Virtualno okolje nam omogoča upravljanje z razporejanjem in optimiziranjem sredstev, ki jih posamezni tečaj potrebuje, po potrebi pa lahko dodajamo tudi nove fizične strežnike, kar poveča učinkovitost in prihrani stroške nakupa nove opreme.
Ključne besede: virtualizacija, računalništvo v oblaku, vSphere 4.1
Objavljeno: 19.12.2011; Ogledov: 1190; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (9,85 MB)

2.
MODEL UVEDBE ZASEBNEGA OBLAKA V IZOBRAŽEVALNO USTANOVO
Peter Košir, 2012, magistrsko delo

Opis: Raziskava obravnava model uvedbe zasebnega oblaka za Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opredeljeni so osnovni pojmi računalništva v oblaku in produktov VMware, ki so uporabljeni za postavitev oblaka. Predstavljeno je tehnično ozadje vzpostavitve zasebnega oblaka ter problemi, ki so prisotni pri postavitvi ter vzdrževanju obstoječega sistema. Med glavnimi problemi sta neskladnost posameznih delov programske opreme in nezmožnost zamenjave ali posodobitve programske opreme med šolskim letom zaradi zasedenosti predavalnic. Za potrebe testiranja je bil vzpostavljen zasebni oblak s produkti VMware na strojni opremi, ki je ustrezala minimalnim zahtevam. Testiranje je obsegalo delo treh skupin uporabnikov navideznih okolij. Skupine uporabnikov so zajemale vzdrževalce sistema, zahtevne uporabnike, ki določajo funkcionalnost delovnih okolij, ter navadne uporabnike, ki za njih pripravljena delovna okolja zgolj uporabljajo. Glavne ugotovitve testiranja so, da s tehničnega vidika zasebni oblak nudi veliko prilagodljivost dela, dosegljivost različnih okolij, prav tako pa tudi poenostavi vzdrževanje in poveča uporabnost informacijskega sistema. Tako zasebni oblak nudi vse, kar manjka obstoječemu sistemu. Stroški uvedbe modela zasebnega oblaka so ocenjeni na 124.000 EUR. Analiza stroškov in koristi pa razkriva, da ima obstoječi sistem na letni ravni za 21 odstotkov višje stroške od zasebnega oblaka. Tako z ekonomskega vidika uvedba zasebnega oblaka na ravni fakultete ni smiselna, saj bi se stroški povrnili šele po petih letih. Gledano le z ekonomskega stališča pa bi bilo bolj smiselno uvesti skupinski oblak na nivoju univerze.
Ključne besede: Računalništvo v oblaku, Zasebni oblak, Izobraževalna ustanova, VMware vSphere, VMware vCloud director.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1240; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
PRIMERJAVA IN UPORABA VIRTUALIZACIJSKIH REŠITEV
Uroš Inkret, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili in preučili virtualizacijske rešitve dveh najmočnejših ponudnikov, VMware ter Microsoft. Spoznali bomo zgodovino razvoja virtualizacije, preučili strojne zahteve in odločitvene kriterije. Analizirali bomo tudi stroškovni vpliv, ki zajema TCO, ROI in stroške licenc programske opreme. Praktičen del obsega primerjavo postopka namestitve Hypervisorjev obeh ponudnikov, kjer najprej opišemo vse zahteve in napotke za namestitev, nato pa v korakih predstavimo potek namestitve. Nadaljujemo s predstavitvijo funkcionalnosti pripadajočih upravljavskih orodij. Kot alternativna izbira sledi še primerjava štirih najbolj priljubljenih odprtokodnih virtualizacijskih rešitev. Na koncu opozorimo še na varnostne strategije in ukrepe za zagotavljanje varnega virtualnega okolja.
Ključne besede: Virtualizacija, Hyper-V, VMware, ESX, vSphere, virtualizacija strežnikov
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 857; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

4.
UVEDBA VIRTUALIZIRANIH STREŽNIKOV V MALEM PODJETJU
Andrej Koleša, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo postopek vpeljave virtualizacije strežnikov v malem podjetju. Obravnavano podjetje Kron telekom, d. o. o., se zaveda, da je vpeljava virtualne platforme ključna za nadaljnji razvoj in konkuriranje na trgu. Najprej predstavimo teoretične osnove virtualizacije strežnikov glede na domače in tuje strokovne vire, nato pa tudi korake za uspešno načrtovanje in implementiranje obravnavane rešitve. S tem v podjetju Kron telekom, d. o. o., poenostavimo proces vpeljave novih strežnikov brez dodatnih stroškov in izgube časa, obenem pa zagotovimo visoko razpoložljivost, ki jo vodstvo podjetja zahteva zaradi vse večje ponudbe storitvenih rešitev.
Ključne besede: virtualizacija, virtualizacija strežnikov, hipervizor, Vmware VSphere, Microsoft Hyper-V.
Objavljeno: 27.06.2014; Ogledov: 780; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
Študija primera vpeljave zasebnega oblaka v podjetje srednje velikosti
Aleš Tancer, 2016, diplomsko delo

Opis: Uspeh vpeljave zasebnega oblaka je v veliki meri odvisen od dobrega poznavanja poslovnih zahtev organizacije, jasno definiranih ciljev ter od veliko skrbnega načrtovanja. Ker odločitev za vpeljavo zasebnega oblaka ni lahka in zahteva celovito poznavanje računalništva v oblaku, smo se na začetku diplomskega dela najprej lotili predstavitve tega področja ter z njim povezanih izzivov. Nato smo se dotaknili izredno aktualnega in perečega področja informacijske varnosti ter zakonodaje in standardov računalništva v oblaku. Naredili smo hitro primerjavo dveh dominantnih tehnologij za vpeljavo zasebnega oblaka in si za konec podrobneje ogledali primer vpeljave zasebnega oblaka v visokotehnološko podjetje srednje velikosti.
Ključne besede: procesiranje v oblaku, zasebni oblak, javni oblak, hibridni oblak, vSphere, Hyper-V
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 414; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Odpornost na napake v virtualnih strojih
Rok Mori, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z reševanjem problema odpovedi v enojni točki v virtualiziranih strežniških sistemih. Ta problem rešujemo po teoretičnih priporočilih snovanja sistemov, odpornih na napake. Za implementacijo smo izbrali sistem VMware vSphere SMP-FT. V praktičnem delu diplomske naloge ta sistem vzpostavimo in implementiramo v testno okolje. Vzpostavljeno rešitev preizkusimo s simuliranjem okvare primarnega hipervizorja, pri čemer preverjamo, da ni prišlo do izpada virtualnega stroja. Prav tako natančno analiziramo vpliv mehanizma, ki zagotavlja odpornost na napake, na zmogljivost delovanja virtualnih strojev. Ugotovimo, da se pri uporabi mehanizma vSphere SMP-FT, ki uporablja priporočeno pasovno širino 10 Gbps za dnevnik, zmogljivost delovanja zmanjša 10–30 % glede na zmogljivost virtualnega stroja, ki takšnega mehanizma ne uporablja. Če uporabimo dnevnik s pasovno širino 1 Gbps, izmerimo drastično poslabšanje zmogljivosti delovanja (tudi do 90 %). Z množico eksperimentov potrdimo, da je mehanizem odpornosti na napake ustrezna rešitev za najbolj kritične dele strežniške infrastrukture. Pogoj je, da uspešno zadostimo vsem predpisanim zahtevam za implementacijo sistema, odpornega na napake, in da ni večjih omejitev pri dodeljevanju strojnih virov.
Ključne besede: virtualizacija, virtualni stroji, odpornost na napake, enojna točka odpovedi, VMware vSphere
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (858,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici