| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
44.
PRIMERJAVA DROBNOPRODAJNIH CEN RIB IN MESA NA PRIMERU AVSTRIJE, ČEŠKE, HRVAŠKE, ITALIJE IN SLOVENIJE
Tatjana Dvoršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Avstrija in Italija spadata med stare članice Evropske unije, evro sta prevzeli leta 2002. Slovenija in Češka sta se leta 2004 priključili EU, Hrvaška pa je še v pristopnih pogajanjih. Slovenija je evro prevzela v letu 2007, Češka pa je prevzem evra, ki je bil načrtovan za leto 2010, preložila zaradi gospodarske krize. Vse opazovane države smo primerjali skozi številne ekonomske kazalnike. Glede na BDP na prebivalca po pariteti kupne moči v letu 2009 sta Avstrija (24 %) in Italija (4 %) nad povprečjem EU-27, Slovenija (12 %), Češka (18 %) in Hrvaška (36 %) so pod povprečjem razvitosti EU-27. Analizirali smo cene vzorca z 32 živili, ki so razdeljena v štiri skupine. Na podlagi 672 cen rib in mesa v letu 2009 smo prišli do naslednjih zaključkov: • Analizirani vzorec je v Sloveniji za 19,87 % cenejši kot v Avstriji in za 19,78 % cenejši kot v Italiji. Cene analiziranega vzorca so v Sloveniji višje za 0,24 % kot na Hrvaškem in za 23,05 % višje kot na Češkem. • Absolutno najdražja skupina izdelkov v Sloveniji so predelane in konzervirane ribe. • Absolutno najdražji izdelek v Sloveniji so bile sardine v naravnem olju, najcenejše pa so bile hrenovke.
Ključne besede: BDP, stopnja inflacije, izvoz, uvoz, raven cen, censka pariteta
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 2454; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

45.
ZUNANJA TRGOVINA V JUGOVZHODNI EVROPI
Ana Vrečer, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Zunanja trgovina je trgovina med državami in je zelo pomembna in koristna za vse države. Države Jugovzhodne Evrope so skozi zgodovino šle preko mnogih sprememb, kar je vplivalo na njihov razvoj. V 90. letih 20. stoletja so države iz socialistične družbene ureditve prešle na demokratično. To so bile države na prehodu oziroma v tranziciji. Cilj je bil, da se uvede tržno gospodarstvo in privatizacija. Gre za gospodarsko manj razvite dežele, vendar se počasi in vztrajno razvijajo ter sledijo ostalim evropskim državam. Zunanja trgovina je zanje zelo pomembna, saj gre za relativno manjše države, ki vseh dobrin ne proizvedejo same in so tako odvisne od uvoza. Prav zaradi tega je skupna vrednost uvoza mnogo višja od skupne vrednosti izvoza. Preko zunanje trgovine so te države povezane s tujino. Analizirane države menjujejo s skoraj vsemi evropskimi državami, še posebej z Italijo, Nemčijo, Rusijo in sosednimi državami, ki so nekoč pripadale skupni državi Jugoslaviji.
Ključne besede: Zunanja trgovina, zakon komparativnih prednosti, Jugovzhodna Evropa, gospodarski kazalniki, izvoz, uvoz, trgovinski partnerji.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1278; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (926,96 KB)

46.
MOBILNI SVETOVALEC ZA NAKUP MOTORNEGA VOZILA
Luka Pečečnik, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili operacijski sistem Android in vse tehnologije, s katerimi smo si pomagali ustvariti aplikacijo. V praktičnem delu smo razvili aplikacijo, ki omogoča iskanje avtomobilov in pridobivanje informacij o prodajalcu določenega avtomobilas spletnih strani Avto.net in Mobile.de. Omogoča tudi izračun cene uvoza avtomobila iz tujine in preverjanje oznake VIN med odtujenimi vozili iz evropske podatkovne baze Stolencars24.eu.
Ključne besede: mobilni svetovalec, motorna vozila, uvoz avtomobila, c#, java, Android OS
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 1615; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

47.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 3123; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

48.
Uporaba poenostavljenih carinskih postopkov v oskrbni verigi na primeru podjetja Croger GmbH : diplomsko delo
Dominik Hozjan, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali poslovne subjekte, ki sodelujejo pri oskrbni verigi na primeru podjetja Croger, ki se ukvarja z dobavo lesnih sekancev iz Hrvaške v Avstrijo. Ker je naše delo povezano s carinjenjem blaga na mejnem prehodu, smo se natančneje posvetili tej temi. Teoretično smo opisali carino, špedicijo in oskrbno verigo. Prikazali smo potek carinjenja, ko smo carinili vsako pošiljko posebej in ko smo pridobili dovoljenje za poenostavljeni postopek prijavljanja blaga in s tem dovoljenje za naknadno vlaganje carinskih deklaracij. Ker se je za del poslovanja med CURS in špedicijami uvedlo brezpapirno poslovanje, je opisano tudi e-poslovanje, ki je pospešilo carinjenje blaga.
Ključne besede: carina, špedicija, oskrbna veriga, uvoz, izvoz, tranzit, poenostavljeni uvozni postopek
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 1953; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

49.
NETARIFNE OVIRE ZUNANJE TRGOVINE EU
Saška Purišić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom »Netarifne ovire zunanje trgovine« obravnavam splošna pravila, ki veljajo na področju mednarodne trgovine, in sicer Uredbo o skupnih pravilih za izvoz ter Uredbo o skupnih pravilih za uvoz. Obe uredbi določata kot temeljno načelo prostega pretoka proizvodov, ki je eno od osnovnih načel skupne zunanjetrgovinske politike, zato v prvem delu diplomske naloge na kratko predstavljam skupno zunanjetrgovinsko politiko, ter načela, ki jo definirajo. Nato sledi pregled obsežne sodne prakse, konkretno v zadevah Werner, Leifer, Centro-com, ter Carbone, ki obravnavajo izjeme od načela prostega pretoka proizvodov, tako v okviru' izvozne' kot 'uvozne uredbe'. To je npr. »izjema javnega interesa«, v skladu s katero lahko države članice omejijo prost pretok proizvodov, da ta interes zaščitijo. V skladu s splošnimi pravili uvoza pa lahko EU omeji trgovino tudi z zaščitnimi ukrepi, ki so eden izmed instrumentov trgovinske zaščite, ki jih EU lahko uvede, če podatki o naraščanju uvoza določenega blaga kažejo, da bi takšen uvoz utegnil ogroziti posamezno gospodarsko panogo v EU. Z instrumenti trgovinske politike želi EU zaščititi proizvajalce EU in zagotoviti obstoj gospodarstva EU. Sem sodijo tudi protidumpinške dajatve in izravnalne dajatve, ki imajo pomen zaščitnih mehanizmov v primeru nepoštene trgovine. V diplomski nalogi podrobno predstavljam ureditev obeh trgovinskih obrambnih instrumentov, pogoje za njihovo uvedbo ter postopek, ki je potreben za uresničitev teh ukrepov. Podjetja iz EU pa imajo v primeru nepoštene trgovine še eno možnost, da vplivajo na trgovinske ovire, in sicer pri vstopu na tuje trge tretjih držav in na trgu EU. To jim omogoča Uredba o trgovinskih ovirah (UTO), ki kot pravni instrument daje evropskim podjetjem in gospodarstvu možnost, da odpravijo trgovinske ovire, pri čemer imajo možnost pritožbe. Uporabo UTO, kot instrument trgovinske zaščite, v diplomski nalogi utemeljujem s primeri iz prakse, in sicer primer uporabe UTO, kjer je država, ki je izvajala trgovinsko oviro, zadovoljivo ukrepala ter primer uporabe UTO, kjer država kljub opozorilom Komisije ni ukrepala v smeri odprave trgovinske ovire. V tem primeru se je spor reševal v okviru STO.
Ključne besede: Skupna trgovinska politika, prost uvoz, prost izvoz izdelkov, trgovinski obrambni instrumenti.
Objavljeno: 27.09.2010; Ogledov: 1726; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (557,45 KB)

50.
Problem organizacije transportnega procesa pri podjetju Numeno d.o.o. : diplomsko delo
Staša Turk, 2010, diplomsko delo

Opis: V podjetju Numeno d. o. o. smo se odločili za distribucijo sušilcev in razkuževalcev za čevlje. Menimo, da so tržno zanimivi proizvodi. Izdelek je proizveden v Honkongu, zato je bilo potrebno organizirati transport od Honkonga do našega skladišča v Šentjurju, kar lahko predstavlja velike stroške, če je transport slabo organiziran, če so aktivnosti pri načrtovanju transportnega procesa slabo načrtovane in zaradi tega tudi slabo izvedene. Zaradi kompleksnosti teh aktivnosti pri organizaciji transportnega procesa smo se odločili za sodelovanje s špedicijsko službo. Izbira špediterja je potekala s primerjavo nastalih stroškov za storitve, ki bi jih posamezni špediter opravil za podjetje Numeno d. o. o. v zvezi s transportom sušilcev za čevlje. Primerjali smo stroške špedicijskih storitev naslednjih podjetij: Intereuropa d. d. in Fersped d. d., ki bi organizirala celoten transportni proces od pristanišča Guangzou do našega podjetja v Šentjurju ter Shenzen Lucky Logistic, ki bi organizirali samo ladijski prevoz, v Luki Koper pa bi ga prevzelo špedicijsko podjetje Kuehne & Nagel.
Ključne besede: transport, organizacija, logistika, špedicija, uvoz
Objavljeno: 03.09.2010; Ogledov: 2178; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici