Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: DDV je krajšava za davek na dodano vrednost, ki je ena od oblik prometnega davka v republiki Sloveniji. Uveden je bil 01.07.1999. Od 01.01.2007 pa velja nov zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ta se je že večkrat noveliral, najpogosteje je razlog za te prenovitve Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki določa člene katere mora Slovenija kot članica Evropske Unije vnesti v svojo zakonodajo. Naloga se je osredotočila na temeljito raziskovanje davka na dodano vrednost (DDV) v kontekstu dobav, pridobitev in uvoza blaga. Skozi nalogo smo se poglobili v osnovne pojme, obdavčljive dogodke, kraj dobave, brezplačne dobave, prenose blaga znotraj skupnosti, davčne oprostitve in verižne dobave. Cilj naloge je tako bil pridobiti temeljito razumevanje osnovnih konceptov DDV v povezavi z obravnavanimi področji. V nalogi smo spoznali tudi nekaj primerov sodne prakse za lažje in poglobljeno razumevanje zakonodaje na področju DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga. Za dodatno razlago obdelanih predpisov smo si pomagali tudi z izmišljenimi primeri, ki so ponazoril to kar veleva zakonodaja. Na koncu naloge smo zaključili, da smo skozi nalogo lahko potrdili obe zastavljeni hipotezi, ki sta se navezovali na razumljivost in možnost uporabe strokovne literature za razlago ZDDV-1 ter znanje računovodij. Znanje računovodij smo ugotovili skozi anketo, ki smo jo pripravili in poslali na več računovodskih servisov in podjetij z oddelkom za računovodenje. Kot že rečeno smo skozi anketo ugotovili, da računovodje dovolj dobro poznajo področje DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga, vendar, da je vseeno še prostor za izboljšanje njihovega znanja. Skozi anketo smo tudi ugotovili, da starost posameznika in njegove delovne izkušnje še ne pomeni, da je zaradi tega (veliko) boljši od mlajšega posameznika ali posameznika z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: Blago, davek na dodano vrednost, dobava, pridobitev, uvoz, ZDDV-1, Direktiva Sveta 2006/112EC
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Potreba po blagovni menjavi sega daleč v zgodovino in se je skozi leta spreminjala, napredovala skupaj z industrializacijo in globalizacijo. Globalizacija je sinonim za povezovanje in odpiranje možnosti razvoja na vseh področjih delovanja in temelji na soodvisnosti sveta. Nekatere države na trgu delujejo kot posameznice, spet druge se v odvisnosti od svoje politične volje in pogojev povezujejo v integracije. Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije vstopa v mednarodno trgovanje na podlagi politike Evropske unije, z državami nečlanicami EU pa trguje na podlagi bilateralnih sporazumov in sporazumov o prosti trgovini, katerih cilj je podjetjem izboljšati dostop do svetovnih trgov. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili globalizacijo in njene učinke ter značilnosti mednarodnega trgovanja z blagom in s storitvami. Preučili smo tudi mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja za namene pridobivanja statističnih podatkov in je ključ za oblikovanje trgovinske bilance. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz različnih slovenskih in mednarodnih baz podatkov, zbrali podatke o mednarodni menjavi na ravni EU – med članicami EU, med državami članicami EU in državami nečlanicami, med državami članicami EU ter Rusijo, med državami članicami EU in Ukrajino, med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino, z namenom ugotovitve vpliva rusko-ukrajinske vojne na blagovno in storitveno menjavo. Ugotovili smo, da se je v zadnjih 25 letih mednarodna menjava med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino na letni ravni povečala tako pri uvozu kot izvozu. Na podlagi podatkov od januarja do julija v letih 2020, 2021 in 2022 pa smo ugotovili, da sta bila v primerjalnem obdobju tako uvoz kot izvoz blaga med Slovenijo in Ukrajino (v €) najnižja v letu 2020, v letu 2021 sta se še bolj znižala, v letu 2022 pa povišala. Gledano količinsko (v kg) pa je bil izvoz blaga iz Slovenije v Ukrajino v letu 2022 najvišji, uvoz blaga iz Ukrajine v Slovenijo pa najnižji. Izmed storitev so bili za leto 2020 (v €) v mednarodnem trgovanju Slovenije z Ukrajino najbolj dobičkonosni (v €) potovanja, poslovna potovanja in prevozi. Podatki v prvih sedmih mesecih (od januarja do julija) med letoma 2020 in 2022 med Rusijo in Slovenijo kažejo, da je bila blagovna menjava v letu 2022 (v €) najvišja, količinsko gledano (v kg) se je uvoz iz Rusije v Slovenijo v enakem obdobju povečal, izvoz iz Slovenije v Rusijo pa se je v letu 2022 zmanjšal. Mednarodna menjava storitev med Slovenijo in Rusijo je bila finančno najmočnejša (v €) na področju letalskih prevozov, drugih prevozov in potovanj. Vojna med Rusijo in Ukrajino ima vpliv tako na potrošnike kot na vlade. Za ublažitev njenih posledic so vlade primorane izvajati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, seveda pa bi bil najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje vpliva vojne na svetovno gospodarstvo njen čimprejšnji konec.
Ključne besede: globalizacija, trgovinska menjava, izvoz, uvoz, Slovenija, Rusija, Ukrajina.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Slovenska primarna lesnopredelovalna industrija je pomemben vezni člen v gozdno lesni verigi, ki je od vsega začetka doživela številne spremembe. Proizvodi in lesni ostanki, ki jih industrija proizvede so vstopna surovina ne samo za nadaljnjo lesno industrijo, temveč tudi za gradbeno, papirno, kemijsko itd. Učinkovito delovanje primarne lesnopredelovalne industrije ima ravno zaradi tega velik in pomemben vpliv na trajno rabo lesa in krožno gospodarstvo. Pravilna uporaba lesa omogoča dolg življenjski cikel izdelkom, ki bi se lahko ob neustrezni rabi (kot energent) prehitro zaključil. Pred 20-imi leti so se razmere v pohištveni in gradbeni industriji izredno poslabšale. Žagarska industrija je bila posledično prisiljena v boj za preživetje, zaradi česar je zaostalo vlaganje v posodabljanje tehnologije. V zadnjem obdobju lesnopredelovalna industrija napreduje, vendar še zdaleč nismo tam, kjer bi morali biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo lesnopredelovalno industrijo boljše razvito. Spodbudno je, da se zmanjšuje izvoz hlodovine in da smo pričeli hlodovino tudi uvažati. Sami ne premoremo niti enega visokozmogljivega žagarskega obrata, v katerem bi predelali 500.000 m3 hlodovine. Z združevanjem žagarskih obratov, ali z vzpostavitvijo visokozmogljivih žagarskih obratov bi kazalo oblikovati lastno prodajno verigo, vendar ne tako, da bomo nato izdelke z višjo stopnjo obdelave uvažali nazaj v Slovenijo. Vsekakor je potrebno stopnjo obdelave lesa dvigniti na višjo raven s čimer se omogočijo multiplikatorji, poveča se dodana vrednost, poveča se število zaposlenih, krepi se know-how, ki temelji za lastnem razvoju novih izdelkov. V nalogi smo analizirali stanje slovenske primarne lesne industrije z namenom ugotoviti glavne vrzeli in pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi panogami v Sloveniji. V nalogi so opredeljene glavne ugotovitve raziskave, opravljene v Sloveniji, rezultate pa smo primerjali s stanjem žagarske industrije v EU.
Ključne besede: gozdnatost, uvoz in izvoz hlodovine, lesnopredelovalna industrija, žagarstvo, proizvodnja žaganega lesa.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2022; Ogledov: 550; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Prepovedane droge so snovi, ki po vnosu v človeško telo povzročajo psihološke in fizične spremembe na človeku. Uporaba prepovedanih drog je v današnjih dneh precej razširjena predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti in nabave. Dostopnost in nabava prepovedanih drog je tesno povezana z njenim uvozom. Večina prepovedanih drog je uvoženih skozi večja državna pristanišča in letališča. Rotterdam je zaradi svoje odlične strateške lege, dobre infrastrukture in svojih geografskih specifikacij odlična točka za razvoj organiziranega kriminala in odlična vstopna točk prepovedanih drog v Evropo. V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili določene pojme, ki se skozi nalogo pojavljajo večino časa. V prvem delu naloge smo se osredotočili na trende prepovedanih drog na Nizozemskem in njihov uvoz. Našteli smo izvorne države, iz katerih prihaja večina droge in opisali načine tihotapljenja drog, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine. Našteli in s pomočjo statističnih podatkov smo opisali nekaj najpogosteje uporabljenih drog na Nizozemskem. S tortnim diagramom smo prikazali delež uporabnikov petih najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in jih primerjali z mednarodnim povprečjem. V drugem delu naloge smo se osredotočili na pristanišče Rotterdam, opisali njegovo geografsko lego in njegove značilnosti. Našteli in opisali smo glavne organe oblasti, ki skrbijo za brezhibno delovanje celega kompleksa in njegovo varnost. Opisali smo, kako se pristaniške oblasti trudijo zagotavljati varnost v pristanišču in metode, s katerimi odkrivajo nelegalne pošiljke. Dotaknili smo se tudi prodajalcev in kupcev drog na območju Rotterdama. Opisali smo njihove značilnosti (življenjski slog, izobrazba, zaposlitev), njihovo vlogo v svetu drog in nekatere njihove zgodbe. V zadnjem delu naloge smo se posvetili preventivnim in operativnim ukrepom v domeni Evropske unije. Omenili in opisali smo nekaj agencij in programov v domeni Evropske unije, ki so aktivni na področju organiziranega kriminala in posledično prepovedanih drog.
Ključne besede: diplomske naloge, prepovedane droge, trgovanje s prepovedanimi drogami, uvoz prepovedanih drog, Rotterdam
Objavljeno v DKUM: 07.06.2021; Ogledov: 1254; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili uvoz vozil v Republiko Slovenijo iz drugih držav članic Evropske unije, predvsem iz Nemčije. Osredotočili smo se na postopke uvoza, logistične poti in potrebne dajatve. Predstavili smo celoten potek uvoza vozil in primerjali postopke uvoza med fizično in pravno osebo. Osredotočili smo se tudi na jamstvo za vozilo, ki nam zagotavlja nični oziroma manjši strošek v primeru okvare vozila. Cilj diplomskega dela je bil preučiti vse predpostavke, ki so temelj uvoza vozil, in določiti razlike pri uvozu kot fizična in kot pravna oseba. Primerjamo tudi časovno in stroškovno razliko, predvsem pa se osredotočimo na jamstvo, ki ga dobimo ob nakupu vozila. Na osnovi obstoječega stanja uvoza vozil smo v drugem delu diplomskega dela podali naš predlog rešitve, da bi imeli kupci vozil v primeru nakupa večjo podporo. Ugotovili smo, da se nakup vozila opravi pri pravnih osebah – trgovcih z motornimi vozili, predvsem, ker imajo več znanja pri uvozu vozil in smo kot kupec bolj zaščiteni, tudi z vidika zakonodaje v primeru napak na vozilu. Uvoz vozil kot pravna oseba predstavlja tudi večji vir dohodka v državni blagajni.
Ključne besede: uvoz vozila v Republiko Slovenijo, primerjava uvoza med pravno in fizično osebo, jamstvo za vozila, zaščita kupca
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1764; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,85 MB)