| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Davčni in računovodski vidik uvoza in pridobitve blaga na primeru podjetja SMM
Aleksandra Zdravković, 2023, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je prišlo do večjega sodelovanja med slovenskimi podjetji in tujino. Zaradi pomanjkanja pisnih virov o razlikah med uvozom in pridobitvijo blaga z davčnega in računovodskega vidika ter zaradi tega ker zakonodaja tretjih držav ni usklajena s pravili EU smo se odločili, da to področje bolje raziščemo. Ker je Slovenija članica EU, nas je zanimalo kakšen je potek trgovanja med državami članicami EU in na drugi strani kako podjetja poslujejo s tretjimi državami, katero dokumentacijo potrebujejo in ali so potrebni dodatni postopki pri uvozu blaga. V diplomskem delu smo predstavili glavne razlike med pridobitvijo blaga iz EU in med uvozom blaga iz tretjih držav. V teorijskem delu smo predstavili davčni in računovodski vidik uvoza blaga iz tretjih držav in pridobitve blaga iz EU, medtem ko smo v empiričnem delu predstavili konkretne poslovne dogodke iz podjetja SMM d.o.o., prikazali smo postopek knjiženja poslovnih dogodkov in razložili kako se evidentira DDV. V diplomski nalogi smo govorili tudi o klavzulah Incoterms, ki so tesno povezane s sistemom DDV, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno dogovorita o tem, kakšne so obveznosti kupca in prodajalca v zvezi z dobavo blaga.
Ključne besede: uvoz, carina, pridobitev blaga, DDV, klavzule Incoterms
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
ANALIZA TRGOVINSKE MENJAVE SLOVENIJE Z UKRAJINO IN RUSIJO
DANIJA FERLINC, 2023, diplomsko delo

Opis: Potreba po blagovni menjavi sega daleč v zgodovino in se je skozi leta spreminjala, napredovala skupaj z industrializacijo in globalizacijo. Globalizacija je sinonim za povezovanje in odpiranje možnosti razvoja na vseh področjih delovanja in temelji na soodvisnosti sveta. Nekatere države na trgu delujejo kot posameznice, spet druge se v odvisnosti od svoje politične volje in pogojev povezujejo v integracije. Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije vstopa v mednarodno trgovanje na podlagi politike Evropske unije, z državami nečlanicami EU pa trguje na podlagi bilateralnih sporazumov in sporazumov o prosti trgovini, katerih cilj je podjetjem izboljšati dostop do svetovnih trgov. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili globalizacijo in njene učinke ter značilnosti mednarodnega trgovanja z blagom in s storitvami. Preučili smo tudi mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja za namene pridobivanja statističnih podatkov in je ključ za oblikovanje trgovinske bilance. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz različnih slovenskih in mednarodnih baz podatkov, zbrali podatke o mednarodni menjavi na ravni EU – med članicami EU, med državami članicami EU in državami nečlanicami, med državami članicami EU ter Rusijo, med državami članicami EU in Ukrajino, med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino, z namenom ugotovitve vpliva rusko-ukrajinske vojne na blagovno in storitveno menjavo. Ugotovili smo, da se je v zadnjih 25 letih mednarodna menjava med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino na letni ravni povečala tako pri uvozu kot izvozu. Na podlagi podatkov od januarja do julija v letih 2020, 2021 in 2022 pa smo ugotovili, da sta bila v primerjalnem obdobju tako uvoz kot izvoz blaga med Slovenijo in Ukrajino (v €) najnižja v letu 2020, v letu 2021 sta se še bolj znižala, v letu 2022 pa povišala. Gledano količinsko (v kg) pa je bil izvoz blaga iz Slovenije v Ukrajino v letu 2022 najvišji, uvoz blaga iz Ukrajine v Slovenijo pa najnižji. Izmed storitev so bili za leto 2020 (v €) v mednarodnem trgovanju Slovenije z Ukrajino najbolj dobičkonosni (v €) potovanja, poslovna potovanja in prevozi. Podatki v prvih sedmih mesecih (od januarja do julija) med letoma 2020 in 2022 med Rusijo in Slovenijo kažejo, da je bila blagovna menjava v letu 2022 (v €) najvišja, količinsko gledano (v kg) se je uvoz iz Rusije v Slovenijo v enakem obdobju povečal, izvoz iz Slovenije v Rusijo pa se je v letu 2022 zmanjšal. Mednarodna menjava storitev med Slovenijo in Rusijo je bila finančno najmočnejša (v €) na področju letalskih prevozov, drugih prevozov in potovanj. Vojna med Rusijo in Ukrajino ima vpliv tako na potrošnike kot na vlade. Za ublažitev njenih posledic so vlade primorane izvajati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, seveda pa bi bil najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje vpliva vojne na svetovno gospodarstvo njen čimprejšnji konec.
Ključne besede: globalizacija, trgovinska menjava, izvoz, uvoz, Slovenija, Rusija, Ukrajina.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Izboljšanje procesa natovarjanja in raztovarjanja na transportni liniji Norveška-Srbija v podjetju Silo Jeličić d.o.o. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Viktor Antonijević, 2023, diplomsko delo

Opis: Silo Jeličić je eno izmed vodilnih podjetij za silosni transport v Sloveniji. Prevaža plastične granule, kemikalije in krmo za živali. Podjetje opravlja transport po celotni zahodni Evropi in v države, ki niso članice Evropske unije, kot so: Srbija, Bosna in Hercegovina, Norveška in Švica. V diplomskem delu smo predstavili podjetje in osnove, povezane z natovarjanjem in raztovarjanjem materiala iz silosnih cistern. Opisali smo tudi postopke pranja in čiščenja silosnega rezervoarja ter opisali izvozno-uvozne posle, s katerimi se srečujejo pri transportu med dvema državama izven Evropske unije (v nadaljevanju EU). Na transportni liniji Norveška–Srbija, ki nista članici EU, se srečujejo s težavami z natančnimi časi natovarjanja in raztovarjanja, torej izpolnjevanja določenih terminov natovarjanja in raztovarjanja s strani naročnika INEOS Bamble. Rešitev so našli v sodelovanju z norveškimi in s srbskimi prevozniki. Prevoznik iz Norveške bi silosne cisterne naložil na Norveškem in jih z ladjo poslala na Dansko, podjetje Silo Jeličić bi silosne prikolice prepeljalo iz pristanišča na Danskem v podjetje v Mestinje, srbsko podjetje pa bi silo prikolice prevzelo v Mestinju in jih prepeljejo na raztovarjanje v Vršac. Tako so dosegli večjo produktivnost, to je hitrost natovarjanja in raztovarjanja, večji zaslužek pri transportu in skrajšanje tranzitnega časa.
Ključne besede: natovarjanje, raztovarjanje, izvoz, uvoz, silosni transport
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

4.
Konkurenčnost slovenske žagarske industrije v eu
Damjan Lesnjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Slovenska primarna lesnopredelovalna industrija je pomemben vezni člen v gozdno lesni verigi, ki je od vsega začetka doživela številne spremembe. Proizvodi in lesni ostanki, ki jih industrija proizvede so vstopna surovina ne samo za nadaljnjo lesno industrijo, temveč tudi za gradbeno, papirno, kemijsko itd. Učinkovito delovanje primarne lesnopredelovalne industrije ima ravno zaradi tega velik in pomemben vpliv na trajno rabo lesa in krožno gospodarstvo. Pravilna uporaba lesa omogoča dolg življenjski cikel izdelkom, ki bi se lahko ob neustrezni rabi (kot energent) prehitro zaključil. Pred 20-imi leti so se razmere v pohištveni in gradbeni industriji izredno poslabšale. Žagarska industrija je bila posledično prisiljena v boj za preživetje, zaradi česar je zaostalo vlaganje v posodabljanje tehnologije. V zadnjem obdobju lesnopredelovalna industrija napreduje, vendar še zdaleč nismo tam, kjer bi morali biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo lesnopredelovalno industrijo boljše razvito. Spodbudno je, da se zmanjšuje izvoz hlodovine in da smo pričeli hlodovino tudi uvažati. Sami ne premoremo niti enega visokozmogljivega žagarskega obrata, v katerem bi predelali 500.000 m3 hlodovine. Z združevanjem žagarskih obratov, ali z vzpostavitvijo visokozmogljivih žagarskih obratov bi kazalo oblikovati lastno prodajno verigo, vendar ne tako, da bomo nato izdelke z višjo stopnjo obdelave uvažali nazaj v Slovenijo. Vsekakor je potrebno stopnjo obdelave lesa dvigniti na višjo raven s čimer se omogočijo multiplikatorji, poveča se dodana vrednost, poveča se število zaposlenih, krepi se know-how, ki temelji za lastnem razvoju novih izdelkov. V nalogi smo analizirali stanje slovenske primarne lesne industrije z namenom ugotoviti glavne vrzeli in pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi panogami v Sloveniji. V nalogi so opredeljene glavne ugotovitve raziskave, opravljene v Sloveniji, rezultate pa smo primerjali s stanjem žagarske industrije v EU.
Ključne besede: gozdnatost, uvoz in izvoz hlodovine, lesnopredelovalna industrija, žagarstvo, proizvodnja žaganega lesa.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2022; Ogledov: 463; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
Analiza tveganj v dobavnih verigah pri uvozu svežega sadja v Sloveniji
Aleksandra Amon, 2021, magistrsko delo

Opis: Z večanjem pomena zdrave in sveže prehrane se premo sorazmerno veča tudi povpraševanje in zahteve pri uvozu svežega sadja. Tokovi materiala, informacij, plačil, izdelkov in storitev v dobavni verigi postajajo iz dneva v dan številčnejši in kompleksnejši, istočasno narašča medsebojna odvisnost med tržnimi akterji in drugimi dobavni verigami, vse to pa rezultira v večji izpostavljenosti dobavnih verig različnim tveganjem. Uvoz svežega sadja otežujejo rigorozne transportne in skladiščne zahteve, ki narekujejo kontinuirano nizkotemperaturno okolje in nadvse previdno ravnanje. Potencialne motnje lahko izvirajo tudi iz naslova neugodnih vremenskih razmer, sprememb v povpraševanju in carinski zakonodaji; prav tako pa so tukaj še konvencionalna tveganja, kot so pravno, operativno, politično in likvidnostno tveganje. V magistrskem delu razširjeno definiramo dobavne verige in z njimi povezana splošna in specifična tveganja. Podrobno opredelimo in razčlenimo vsa potencialna tveganja, ki lahko grozijo uvozniku svežega sadja na podlagi znanstvene literature in dolgoletnih izkušenj uvoznika svežega sadja Lidl Slovenija, d.o.o. k.d. in predstavimo učinkovite metode za obvladovanje obravnavanih tveganj.
Ključne besede: Dobavne verige, tveganja, hladne dobavne verige, uvoz svežega sadja.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1917; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

6.
Rotterdam kot vstopna točka za prepovedane droge : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Vid Vrstovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Prepovedane droge so snovi, ki po vnosu v človeško telo povzročajo psihološke in fizične spremembe na človeku. Uporaba prepovedanih drog je v današnjih dneh precej razširjena predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti in nabave. Dostopnost in nabava prepovedanih drog je tesno povezana z njenim uvozom. Večina prepovedanih drog je uvoženih skozi večja državna pristanišča in letališča. Rotterdam je zaradi svoje odlične strateške lege, dobre infrastrukture in svojih geografskih specifikacij odlična točka za razvoj organiziranega kriminala in odlična vstopna točk prepovedanih drog v Evropo. V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili določene pojme, ki se skozi nalogo pojavljajo večino časa. V prvem delu naloge smo se osredotočili na trende prepovedanih drog na Nizozemskem in njihov uvoz. Našteli smo izvorne države, iz katerih prihaja večina droge in opisali načine tihotapljenja drog, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine. Našteli in s pomočjo statističnih podatkov smo opisali nekaj najpogosteje uporabljenih drog na Nizozemskem. S tortnim diagramom smo prikazali delež uporabnikov petih najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in jih primerjali z mednarodnim povprečjem. V drugem delu naloge smo se osredotočili na pristanišče Rotterdam, opisali njegovo geografsko lego in njegove značilnosti. Našteli in opisali smo glavne organe oblasti, ki skrbijo za brezhibno delovanje celega kompleksa in njegovo varnost. Opisali smo, kako se pristaniške oblasti trudijo zagotavljati varnost v pristanišču in metode, s katerimi odkrivajo nelegalne pošiljke. Dotaknili smo se tudi prodajalcev in kupcev drog na območju Rotterdama. Opisali smo njihove značilnosti (življenjski slog, izobrazba, zaposlitev), njihovo vlogo v svetu drog in nekatere njihove zgodbe. V zadnjem delu naloge smo se posvetili preventivnim in operativnim ukrepom v domeni Evropske unije. Omenili in opisali smo nekaj agencij in programov v domeni Evropske unije, ki so aktivni na področju organiziranega kriminala in posledično prepovedanih drog.
Ključne besede: diplomske naloge, prepovedane droge, trgovanje s prepovedanimi drogami, uvoz prepovedanih drog, Rotterdam
Objavljeno v DKUM: 07.06.2021; Ogledov: 1113; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Primerjava mednarodne trgovine Republike Slovenije in Republike Hrvaške
Samanta Furjan, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Mednarodna trgovina je izmenjava blaga in storitev med državami. Ta vrsta trgovanja povzroča svetovno gospodarstvo, v katerem cene ali ponudba in povpraševanje vplivajo na svetovne dogodke. Trgovanje na svetovni ravni daje potrošnikom in državam možnost, da so izpostavljeni blagu in storitvam, ki niso na voljo v njihovih državah. Na mednarodnem trgu lahko najdemo skoraj vse vrste izdelkov: hrano, obleke, rezervne dele, olje, nakit, vino, delnice, valute in vodo. Prav tako se tržijo tudi storitve: turizem, bančništvo, svetovanje in prevoz. Mednarodna trgovina državam omogoča vstop na nove trge in ozemlja. Industrializacija, globalizacija in velika podjetja danes najbolj vplivajo na mednarodno trgovino. V Evropi Evropska unija narekuje pravila, pojmujemo pa jo kot eno izmed največjih trgovinskih nacij. Najprej smo opredelili določene teoretične osnove, ki obravnavajo vlogo logistike, dobavnih verig in logističnih posrednikov v mednarodni trgovini, ter določili izraze, kot sta indeks logistične uspešnosti in indeks globalne konkurenčnosti, ki so nam omogočili boljši vpogled v logistično komponento v mednarodni trgovini. Z gospodarskega vidika so kazalniki mednarodne trgovine, kot so trgovinska bilanca, trgovinska odprtost in indeks energetske odvisnosti, podrobneje opredelili mednarodno trgovino določene države. Na podlagi zbranih podatkov je bila narejena analiza mednarodne trgovine Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Prav tako je bila pregledana logistična in konkurenčna uspešnost obeh držav, da bi s primerjavo dobili vpogled v sedanje stanje na tem področju gospodarstva in ugotovili, ali je mednarodna trgovina med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo primerljiva.
Ključne besede: mednarodna trgovina, uvoz, izvoz, logistika, indeks globalne konkurenčnosti, indeks logistične uspešnosti, Hrvaška, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 13.03.2020; Ogledov: 1485; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Uvoz vozil v Republiko Slovenijo
Jasna Golob, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili uvoz vozil v Republiko Slovenijo iz drugih držav članic Evropske unije, predvsem iz Nemčije. Osredotočili smo se na postopke uvoza, logistične poti in potrebne dajatve. Predstavili smo celoten potek uvoza vozil in primerjali postopke uvoza med fizično in pravno osebo. Osredotočili smo se tudi na jamstvo za vozilo, ki nam zagotavlja nični oziroma manjši strošek v primeru okvare vozila. Cilj diplomskega dela je bil preučiti vse predpostavke, ki so temelj uvoza vozil, in določiti razlike pri uvozu kot fizična in kot pravna oseba. Primerjamo tudi časovno in stroškovno razliko, predvsem pa se osredotočimo na jamstvo, ki ga dobimo ob nakupu vozila. Na osnovi obstoječega stanja uvoza vozil smo v drugem delu diplomskega dela podali naš predlog rešitve, da bi imeli kupci vozil v primeru nakupa večjo podporo. Ugotovili smo, da se nakup vozila opravi pri pravnih osebah – trgovcih z motornimi vozili, predvsem, ker imajo več znanja pri uvozu vozil in smo kot kupec bolj zaščiteni, tudi z vidika zakonodaje v primeru napak na vozilu. Uvoz vozil kot pravna oseba predstavlja tudi večji vir dohodka v državni blagajni.
Ključne besede: uvoz vozila v Republiko Slovenijo, primerjava uvoza med pravno in fizično osebo, jamstvo za vozila, zaščita kupca
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1482; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

9.
Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovine : doktorska disertacija
Maruša Pozvek, 2019, doktorska disertacija

Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2019; Ogledov: 3220; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

10.
Okoliščine, ki jih morajo spoštovati slovenska podjetja pri mednarodnem trgovanju - carinski vidik
Alja Gracej, 2018, diplomsko delo

Opis: Mednarodno trgovanje je z globalizacijo pridobivalo na pomenu in je danes dejavnost, brez katere si težko predstavljamo naš vsakdan. Omogoča namreč razvoj in povezovanje z drugimi državami, obenem pa nudi raznolikost in izbiro pa tudi konkurenčnost. Tako potrošniku kot proizvajalcu ponuja prosto izbiro, da se sam odloči, kje mu je najugodneje trgovati in kupovati izdelke in storitve. Cena še zdaleč ni edino merilo. Pri tem nam lahko pomagajo najrazličnejše trgovinske pogodbe, ki jih države sklenejo med seboj, da se trgovanje olajša in pospeši. Za podjetja je tako smiselno, da preverijo vse okoliščine trga, ki jim utegnejo nuditi oporo pri trgovanju. Ni pomembno samo to, da neko dobrino trg potrebuje, pomembno se je pozanimati še o drugih dejavnikih, ki vplivajo na trg, ki nas zanima.
Ključne besede: carine, izvoz, mednarodno trgovanje, mednarodni sporazumi, uvoz
Objavljeno v DKUM: 07.11.2018; Ogledov: 910; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 1.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici