| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OD INTUICIJE DO TRAJNEGA ZNANJA IN VIŠJE GOSPODARSKE RASTI: EPISTEMOLOGIJA MATEMATIČNE INTUICIJE
Iris Merkač, 2013, doktorska disertacija

Opis: Matematična intuicija je v literaturi pogosto obravnavana, tako v epistemologiji kot v filozofiji matematike, ker pa še zmeraj ni jasno kateri pristop je tisti, ki jo uspešneje pojasnjuje, se v doktorski disertaciji ukvarjamo prav s tem. Doktorska disertacija je sestavljena iz šestih poglavij. Najprej pojasnimo izvor, definicijo in rabo termina intuicija, ter podamo nekatere uveljavljene definicije intuicije. Nato, ob vpeljavi intuicij skozi matematične primere, podamo klasifikacijo filozofsko zanimivih intuicij. Pri tem skušamo odgovoriti na vprašanje, ali matematična intuicija zajema uvid v sklep matematične resnice iz geometrije in aritmetike, ali le iz geometrije. To vprašanje je osrednjega pomena, ko obravnavamo, katere so splošno veljavne interpretacije pojma matematična intuicija pri konstruktivistih, natančneje Immanuelu Kantu (1724-1804), logicistih, natančneje Friedrichu Ludwigu Gottlobu Fregeju (1848-1925), in strukturalistih, natančneje Paulu Josephu Salomonu Benacerrafu (1931), Stewartu Shapiru (1951), Michaelu Davidu Resniku (1938) in Charlesu Decreju Parsonsu (1933). Se pravi, da se ukvarjamo z njihovimi pogledi na matematično intuicijo in poskušamo pojasniti njihov odnos do nazorne intuicije. Največ pozornosti namenjamo logicizmu, kjer, z našim spoznanjem, da smo zmožni uvideti v teorem iz aritmetike s predstavljanjem geometrijskih oblik, ugovarjamo Fregejevemu strogemu zavračanju zrenja v aritmetiki. Prav tako pa pojasnjujemo, naše prepričanje v to, da je Frege omejen, ker se sklicuje le na zrenje geometrijskih resnic iz evklidske geometrije. Nadalje se, v doktorski disertaciji, ukvarjamo s trajnostjo znanja. Proučujemo, ali matematična intuicija, ki je za nas povezana z uvidom in jo dobimo preko domišljijskih miselnih eksperimentov, vpliva na trajnost znanja, ki igra vlogo pri izboljšanju izobraževanja, krepitvi ustvarjalnosti, kvaliteti vzgoje itd. Iz navedenega razloga smatramo trajnost znanja za aktualen in relevanten družben izziv. V doktorski disertaciji poskušamo tudi pokazati, da je trajnost znanja poseben izziv za šole in posameznike, ki se želijo vključiti in jo razvijati. V nadaljevanju proučujemo, ali zraven intuicije vplivajo na trajnost znanja tudi nekatere ostale filozofske spretnosti, in sicer, argumentiranje stališč, razvijanje kritičnega mišljenja, proučevanje dokazov itd. Glede na navedeno je očitno, da je (matematična) intuicija osrednja tema naše raziskave in tudi povod za trajnost (matematičnega) znanja.
Ključne besede: uvid, matematična intuicija, strukturalizem, logicizem, miselni eksperiment, abstraktni objekti, trajnost znanja, filozofija matematike, epistemologija.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 1516; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
O lepem (tò kalón) skozi Platonove dialoge
Nina Lučić, 2016, diplomsko delo

Opis: Platon velja za enega najbolj vplivnih literarnih umetnikov in filozofov zahodnega sveta, ki je postavil prve temelje estetike. Njegova dela so polna poskusov in sugestij, nedvomno tudi polna prečudovitih vpogledov. Celovito rečeno Platonova dela niso sistematična, se pa v njih jasno pojavlja filozofija lepega, filozofija, ki še danes premika meje estetike, umetnosti in filozofije. Namen našega »sprehoda po lepem« bo spoznati, uvideti in definirati pojem tò kalón. Pot vrnitve v antično Grčijo, v osrčje filozofije, pa nas ne bo vodila skozi definiense definienduma niti skozi sodobne filozofske ozire, ampak nam bo ta starodavna kultura sama razkrila dvoumnost in kompleksnost, ki se skrivata v pojmu tò kalón. Beseda tò kalón ima mnogo pomenov, ki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo, njena naravna razsežnost in pojmovna raven je v antiki dosega načelo kalokagathia. Med ključne pomene razumevanja lepega nedvomno spadata tudi čutna lepota in etična lepota/dobrota. Lepota ne potrebuje telesnega nosilca, saj njena avtonomna eksistenca sije povsod in vsak etično izobražen človek v sebi nosi težnjo po lepoti, katere prvobitno naj ne bi iskal v fizičnem svetu, temveč v notranjem, torej v duši. Pri Platonu velja tudi to, da je utrpevanje lepega eden izmed najbolj mogočnih izkustev, ki jih lahko človek izkusi v svojem življenju. Zaradi teh in podobnih pogledov je teorija lepega pomembna tako za nas posameznike kot tudi za zgodovino filozofije ter predvsem za domeno estetike in umetnosti. Platonovi dialogi s Sokratovo iniciativo nas tako popeljejo v osupljiv svet lepega, v katerem lahko spoznamo lépo v njegovi polni manifestaciji. »Sprehod po lepem« nas bo tako popeljal v misterije, kjer pa ne bomo spoznali le »lépega po sebi« in tega, da je eros »nekje vmes« med lepim in grdim, temveč tudi to, da znotraj pojma »lépo« obstajajo vzponi, katerih bistvo ni nič drugega, kakor razumeti »lépo po sebi« v njegovi polni manifestaciji oziroma v vseh njegovih oblikah, njihov cilj pa je uvesti »lépo« kot resnično človeško vrlino. Najvišji vzpon in obenem sklep diplomskega dela bo »metafilozofski« dialog, v katerem nas Sokrat skozi palinodijo uči o »božanski blaznosti« in o tem, da je vsaka duša nesmrtna ter da je lepota paradigma za resnico, ki so jo sposobni spoznati le tisti, ki so modri, saj le-ti živijo najbolj krepostna življenja – med slednje nedvomno spadajo tudi filozofi.
Ključne besede: tò kalón, lépo, dobro, kalokagathia, eros, utrpevati, utelešenje, spominjanje, vzpon, uvid, sámo po sebi, filozofija, Platon, Hipija Večji, Simpozij, Fajdros.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici