| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
USPEŠNOST UVAJANJA SISTEMA 20 KLJUČEV V PODJETJU STEKLARNA HRASTNIK D.D.
Andraž Medvešek, 2009, diplomsko delo

Opis: V negotovih razmerah v poslovnem svetu vlada med podjetji neprestana borba za obstanek in za obvladovanje tržnega deleža. Podjetja so prisiljena, da se neprestano prilagajo razmeram na trgu in venomer iščejo nove rešitve. Poznani so različni pristopi celovitega izboljševanja procesov, s katerimi bi podjetja dosegla konkurenčnost, višjo produktivnost ter si zagotovila obstoj in varen razvoj na globalnem trgu. Eden izmed pristopov celovitega izboljševanja procesov je tudi sistem 20 ključev, saj temelji na prestrukturiranju 20 področij, ki so ključnega pomena v podjetju. Glavni problem pri uvajanju sistema 20 ključev in tudi bistvo našega raziskovanja se pojavi pri ovrednotenju uspešnosti uvajanja, saj se glede na obsežnost sistema rezultati pokažejo šele čez določen čas, pri nekaterih ključih pa izboljšave sploh ne moremo empirično meriti. V našem primeru bomo uspešnost merili s podatki o dejanskem napredku podjetja na posameznem ključu in s pomočjo statistične analize anketnega vprašalnika s programom SPSS. Z anketnim vprašalnikom smo merili stopnjo spremembe, kot jo zaznajo zaposleni, ki je posledica uvajanja sistema 20 ključev v podjetju in smo tako določili uspešnost opazovanega pristopa prenove. Glede na rezultate statistične analize anketnega vprašalnika pridemo do spoznanja, da so zaposleni v podjetju Steklarna Hrastnik d.d. dobro sprejeli uvajanje sistema 20 ključev, večina ga podpira in od uvajanja sistema 20 ključev pričakuje lastne koristi. Iz dejanskega napredka podjetja na posameznih ključih in visoke stopnje spremembe, kot so jo zaznali zaposleni, lahko povzamemo, da je uvajanje sistema 20 ključev v podjetju Steklarna Hrastnik d.d. uspešno. Ob vsem tem se je potrebno zavedati, da se vsako podjetje glede na lastne zmožnosti in cilje odloči, kako hitro in do katere stopnje bo sistem 20 ključev uvajalo, saj je dosega najvišjih nivojev v praksi za podjetja težko dosegljiva.
Ključne besede: uspešnost, učinkovitost, prenova poslovnih procesov, uvajanje sistema 20 ključev
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 1673; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (844,30 KB)

3.
UVAJANJE REŠITVE HIBIS V BANKO HYPO ALPE-ADRIA-BANK D. D., HRVAŠKA
Aleš Krmelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Poslovna banka mora za svoj razvoj in obstoj pridobiti čim več komitentov. Komitente lahko pridobi z velikim naborom inovativnih storitev. Predpogoj za inovacije je sodoben informacijski sistem. Poznamo več pristopov uvajanja informacijskih sistemov. Vsak pristop ima tako prednosti kot tudi slabosti. Prikazan je bil fazni pristop uvajanja. Pri uvajanju lahko zaradi prilagajanja programske opreme prihaja tudi do prekoračitev rokov in stroškov uvedbe. To lahko preprečimo z dobro GAP analizo.
Ključne besede: informacijski sistem, poslovna banka, bančne storitve, informacijski sistemi za podporo bančnemu poslovanju, uvajanje informacijskega sistema, prilagajanje programske opreme, računalniška rešitev HIBIS.
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2497; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

4.
REŠITEV ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM
Ana Malešič, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena programska rešitev za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom s pomočjo tehnologije Modri-zob. Programska rešitev je bila preverjena s pomočjo emulatorja Wireless Toolkit 2.5.2 in štirih telefonov. Programska rešitev poleg evidence prisotnosti omogoča tudi pomoč pri generiranju mesečnih poročil po opravljenih dejavnostih. Razvita je s pomočjo orodja Java ME in ostalimi pomembnimi podpornimi orodji. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti ali lahko razvita mobilna rešitev nadomesti obstoječo rešitev na osnovi magnetnih kartic. V uvodnem delu magistrske naloge je predstavljen problem, okolje, cilji naloge, predvideni rezultati naloge in metode dela. Izvedena je primerjava med tehnologijama NFC (Near Field Communication) in Modri-zob. Sledi opis uporabljenih orodij in njihovih lastnosti ter pomen pri razvoju programske rešitve. Razvoj programske rešitve je izveden po načelih prototipnega pristopa in zajema analizo, načrtovanje, implementacijo, testiranje ter predlog prototipa programske rešitve s prikazi pomembnejših delov kode. Z metodama Backer in Abacon je izvedena primerjava med novo in obstoječo programsko rešitvijo. Sledi SWOT analiza nove rešitve. S pomočjo orodja SPSS 17.0 je narejena analiza rezultatov spletne ankete dvesto dveh anketiranih o prednostih in slabostih uporabe magnetne kartice ali mobilnega telefona za evidentiranje delovnega časa. Rezultati so pokazali, da sicer večina anketiranih pripisuje več prednosti uporabi mobilnega telefona, a hkrati ne bi dovolili, da se programska rešitev naloži na njihove privatne telefone. V zaključku magistrske naloge je ocena učinkov, pogojev za uvedbo programske rešitve za mobilne telefone v organizacijo, potrebnih tehničnih in finančnih sredstev ter možnosti za nadaljnji razvoj programske rešitve za mobilne telefone.
Ključne besede: • Java Micro Edition • Modri-zob tehnologija • Mobilna tehnologija • Programska rešitev za mobilne telefone za evidentiranje delovnega časa • Uvajanje informacijskega sistema v organizacijo
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1728; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

5.
Razvoj aplikacije za upravljanje z nalogami
Rado Osredkar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljena nadgradnja razvojnih procesov v izbranem podjetju. Osrednjo vlogo pri nadgradnji je imela namensko razvita spletna aplikacija za upravljanje z nalogami. V prvem delu smo s pomočjo opisa in analize določili temeljne težave obstoječih razvojnih procesov podjetja. Te so izhajale predvsem iz narave uporabljenih orodij, ki niso bila namenjena podpori vodenju projektov in upravljanju z nalogami. V nadaljevanju smo opisali naslednje poskuse odprave nepravilnosti: • odprava nepravilnosti s spremembo uporabe obstoječih orodij, • odprava nepravilnosti z uvedbo novih orodij za podporo procesom vodenja in upravljanja z nalogami, • razvoj in uvedba nove aplikacije. Določili smo razloge za razvoj nove aplikacije in opisali način njenega razvoja ter uvedbe v uporabo. V zaključki smo ocenili učinke njene uvedbe in opredelili možnosti morebitnih nadgradenj.
Ključne besede: upravljanje z nalogami, razvojni proces, uporabniški vmesnik, uvajanje novega sistema v podjetje
Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 456; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V LOGISTIČNEM PODJETJU
Rok Perčič, 2012, diplomsko delo

Opis: V podjetju, kjer delam, bomo zamenjali stari program GLINK z novim programom WEXLOG, ki naj bi bil učinkovitejši in preglednejši ter naj bi skrajšal čas vnosa in obdelave podatkov. Ker pa pri uvajanju novega programa prihaja do kar veliko zapletov, me zanima, zakaj prihaja do teh težav. Zaradi obsežnosti programa, so uvedli postopno uvajanje. Raziskal bi tudi, kako se bo program WEXLOG uporabljal v poslovnem procesu. S pomočjo ankete, ki jo bom opravil med zaposlenimi, bom skušal ugotoviti, kje so prednosti in slabosti programa, ter, zakaj so porabili 8 let od nakupa do uvedbe programa . Poleg ankete, bom izvedel tudi intervjuje z našimi tehnologi, kjer bomo skušali odkriti glavne vzroke, za tako dolgo uvajanje nove programske rešitve.
Ključne besede: Uvajanje informacijskega sistema, zadovoljstvo uporabnikov, anketiranje zapolsenih.
Objavljeno: 08.01.2013; Ogledov: 834; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1009,96 KB)

7.
UVEDBA AVTOMATSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PREVERJANJE ZNANJA ATES ZA EVROPSKO RAČUNALNIŠKO SPRIČEVALO
Alen Fatur, 2016, diplomsko delo

Opis: Vse več podjetij se odloča za prenovo informacijskega sistema. Ponudniki informacijskih rešitev so izdelali veliko možnih rešitev, ki so specifično prilagojene posameznim panogam, vendar to ne more rešiti osnovnih problemov pri uvajanju, kot je sprememba poslovanja in organiziranosti v podjetju. Predvsem velika podjetja vse pogosteje posegajo po integriranih informacijskih sistemih, ki nudijo celovito podporo poslovanju. V diplomskem delu je predstavljena uvedba avtomatskega informacijskega sistema ATES za preverjanje znanja za Evropsko računalniško spričevalo v Sloveniji. Kot vsak sistem ima tudi navedeni slabosti, a se jih da odpraviti z ustreznimi rešitvami. Preverjanje in ocenjevanje znanja sta običajni sestavini učnega procesa – zaradi specifike opravljanja izpitov v okviru ECDL smo se osredotočili na spletno preverjanje znanja.
Ključne besede: uvajanje informacijskega sistema, ATES, Evropsko računalniško spričevalo, Slovensko društvo Informatika, spletno preverjanje znanja.
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 344; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Implementacija informacijskega sistema v operativni poslovni sistem
Tjaša Kobal, 2019, magistrsko delo

Opis: Uvajanje nove celovite rešitve (angl. ERP ‒ Enterprise Resource Planning/Celovite informacijske rešitve) ima na zaposlene v večini zelo stresen vpliv. Vsi udeleženci v procesu, tako ponudnik in ponudnikovi operativci, uvajalci, podpora, prenašalci podatkov do prejemnika storitev in njihovih operativnih uporabnikov posameznih modulov ter končnih prejemnikov in analitikov pomembnih informacij, imajo željo po čim bolj učinkoviti vpeljavi sistema. Čim bolj učinkovita vpeljava ponavadi v praksi pomeni s čim manjšim časovnim in stroškovnim vložkom ter čim večji dodani vrednosti uporabe sistema. Zadovoljstvo uporabnika ter povečanje dodane vrednosti pri uporabi novega sistema je prioriteta zunanjega izvajalca oziroma ponudnika ERP sistema. V praksi žal velikokrat pride do negativnih učinkov faznih pričakovanj in nepredvidljivih zasukov, ki so posledica večih notranjih in zunanjih dejavnikov. S pomočjo dobre strategije in pravega projektnega pristopa k implementaciji novega sistema bomo povečali možnosti za uspešnost povezave poslovnih procesov z novim ERP sistemom, za kar sta ponovno odgovorni obe vpleteni strani. Razvoj tehnologije nas tako kot končnega uporabnika kot tudi razvijalca novosti spodbuja ter omejuje pri naši osebni tehnološki rasti in vseživljenjskemu učenju, ki je nujno pri preživetju v tehnološko in digitalno dovršenem svetu. V magistrski nalogi smo se v drugem delu osredotočili na uporabnike sistema in njihove občutke pri implementaciji in uvajanju sistema v podjetju. Na podlagi te raziskave bomo poskušali ponudnika sistema vzpodbuditi k napredku na različnih področjih delovanja, glede na predelano teorijo ter glede na misli, želje, kritične motnje in izpovedi naših intervjuvanih oseb. Poleg napredka na strani ponudnika pa si želimo obratno vzpodbuditi tudi sodelovanje in napredovanje s strani uporabnika samega. Ne samo končnega uporabnika, ampak glavnega odgovornega člena za implementacijo celovitih programskih rešitev.
Ključne besede: ERP, trendi, integracija, uvajanje, poslovni procesi, navodila, opredelitev ERP sistema
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 199; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici