1. Ali so obremenjeni zaposleni dovzetnejši za spletne prevare prek elektronske pošte: mediatorska vloga stresa in utrujenosti : mediatorska vloga stresa in utrujenostiNadja Škafar, 2024, magistrsko delo Opis: »Phishing« napadi predstavljajo eno največjih varnostnih tveganj za delovne organizacije. Kljub številnim napredkom na področju kibernetske varnosti ostajajo te ranljive za »phishing« napade, saj je zagotavljanje kibernetske varnosti v veliki meri odvisno tudi od zaposlenih. Za uspešno preprečevanje »phishing« napadov je zato ključno poznavanje dejavnikov in mehanizmov, ki prispevajo k dovzetnosti posameznika za »phishing« e-pošto. Glavni cilj magistrskega dela je bil raziskati, kakšen je odnos med delovnimi obremenitvami (hitrost in količina dela, mentalne in emocionalne delovne obremenitve), stresom na delovnem mestu, utrujenostjo in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. V raziskavi je sodeloval 101 udeleženec, zaposlen v različnih poklicnih panogah. Rezultati mediacijskih analiz so pokazali, da je utrujenost statistično pomemben mediator odnosa med hitrostjo in količino dela ter dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto ter med emocionalnimi delovnimi obremenitvami in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. Stres na delovnem mestu v nasprotju s predvidenim ne mediira odnosa med omenjenimi spremenljivkami. Dve večji pomanjkljivosti, ki sta pomembno vplivali na izsledke raziskave, sta merjenje dovzetnosti za »phishing« e-pošto z nalogo presojanja e-pošte in heterogenost vzorca. Z raziskavo smo se pridružili sodobnim raziskavam, ki izpostavljajo potrebo po proučevanju povezave med kontekstualnimi dejavniki, notranjim stanjem in dovzetnostjo posameznika za »phishing« e-pošto. Ključne besede: dovzetnost za »phishing« e-pošto, delovne obremenitve, stres na delovnem mestu, utrujenost Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,81 MB) |
2. Vpliv utrujenosti na profesionalne voznike Bosne in Hercegovine : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaDejana Perković, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na problematiko utrujenosti pri profesionalnih voznikih in možnosti, kako to zmanjšati. Profesionalni vozniki predstavljajo pomembno kategorijo voznikov, ker so vsak dan zastopani v prometu, prevažajo potnike ali blago in je njihova odgovornost na zelo visoki ravni. Zaradi velike odgovornosti in dolgih voženj so profesionalni vozniki zelo pogosto pod vplivom utrujenosti. Dejstvo je, da se danes 20–50 % prometnih nesreč z gospodarskimi vozili zgodi ravno zaradi utrujenosti, zato lahko rečemo, da je utrujenost pomemben dejavnik prometne varnosti. Raziskave o utrujenosti kot dejavniku prometne varnosti so še v fazi razvoja. Vendar je ta kazalnik še posebej pomemben za ugotavljanje varnosti dela transportnega podjetja, a predvsem kakovosti dela profesionalnih voznikov.
Glavni namen diplomskega dela je prikazati vplivne dejavnike in prisotnost utrujenosti pri profesionalnih voznikih, zaposlenih v transportnih podjetjih v Bosni in Hercegovini. Da bi ugotovili dejansko stanje v transportnih podjetjih, je bila opravljena raziskava med profesionalnimi vozniki v Bosni in Hercegovini. Rezultati kažejo, da večina voznikov vozi več, kot dovoljuje zakonodaja. Pri najpogostejših ukrepih za odpravo utrujenosti, in sicer zaspanosti, ki se pojavi med vožnjo, so rezultati raziskave pokazali, da vozniki najpogosteje uporabljajo pogovor (z družino, s sodelavci), pitje kave ali drugih kofeinskih/energijskih pijač ter poslušajo glasbo. Odpiranje oken je tudi eden od najpogostejših ukrepov, ki jih izvedejo. Vendar vozniki ne izvajajo najučinkovitejšega ukrepa proti zaspanosti in utrujenosti, in sicer tovornjaka ne ustavijo in ne počivajo. Prav tako smo glede na rezultate ankete ugotovili, da večina voznikov vozi ob koncih tedna, predvsem zato, ker tako zahteva podjetje. Z nadaljnjo analizo smo ugotovili, da vožnja ob koncu tedna vpliva na pojav utrujenosti.
Na podlagi obstoječega stanja in pregleda tujih izkušenj smo podali predloge ukrepov za odpravo ali zmanjšanje utrujenosti. Kot možne rešitve predlagamo izvedbo izobraževanj in kampanje za profesionalne voznike enkrat ali dvakrat letno, da se poveča ozaveščenost o negativnem vplivu utrujenosti in predlagajo koristni ukrepi, ki bi jih vozniki lahko uporabili za premagovanje utrujenosti. Zelo pomembno je tudi ozaveščanje podjetij o negativnem vplivu utrujenosti na voznike. Kot rešitev
predlagamo tudi strožji nadzor na strani policije in spremljanje voznikov na strani podjetja, da vozniki ne bi vozili več, kot je predpisano. Ključne besede: prometna varnost, utrujenost, profesionalni vozniki, prometne nesreče Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 317; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,93 MB) |
3. Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti pri onkološkem bolnikuStaša Anders, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Sindrom utrujenosti je najpogostejše stanje bolnikov, ki se zdravijo za rakom, in tudi tistimi, ki so ga preboleli. Definiran je kot subjektivni občutek zelo hude utrujenosti, ki traja dlje časa, in nemoči za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, ki ga ne moremo razbremeniti s spancem. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je učinkovitost intervencij za zmanjšanje sindroma utrujenosti onkoloških bolnikov.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja učinkovitih intervencij za zmanjševanje sindroma utrujenosti v angleškem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, metodo kompilacije, metodo komparacije ter metodo sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: Cinahl Ultimate, Medline in Cochrane Library.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 25 identificiranih raziskav. Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti lahko razdelimo na učinkovite, zmerno učinkovite in manj učinkovite. Za učinkovite intervencije so se izkazale multimodalne vadbe, akupunktura, babassu olje, joga, prehranska dieta na rastlinski osnovi z visoko vsebnostjo beljakovin in 30-minutno zavestno dihanje v obliki meditacije.
Razprava in zaključek: Na zmanjšanje utrujenosti onkoloških bolnikov lahko vplivamo z različnimi intervencijami. Večinoma, so raziskave na to temo nedavne, tako da so ljudje šele pred kratkim ugotovili, da se na utrujenost zaradi raka da vplivati in se ga ne sme smatrati za del bolezni. V prihodnje je potrebno ozaveščati o sindromu utrujenosti zaradi raka, kar bi lahko privedlo do poglobljenega raziskovanja na tem področju. Ključne besede: utrujenost, onkološki bolnik, rak, intervencije Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. Izmensko delo in zagotavljanje pacientove varnostiMelisa Krajnc, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Izmensko delo je v zdravstvenem sektorju nepogrešljivo. Pacienti, ki potrebujejo kontinuirano zdravstveno oskrbo, so v obravnavi tudi ponoči, kar pomeni, da zdravstveno osebje dela v tri ali dvoizmenskem delovnem času. Zaradi izmenskega dela in sprememb v bioritmu lahko pri zaposlenih posledično nastanejo motnje cirkadianega ritma, kar vodi do utrujenosti, to pa predstavlja tveganje za pojav napak. Namen zaključnega dela je raziskati kako izmensko delo vpliva na zvišano pojavnost napak pri delu s pacientom.
Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (Medline, CINAHL, PubMed, Cochrane Library, IOS Press). Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter zajeli članke, objavljene med letoma 2011 in 2021.
Rezultati: Ugotavljamo, da izmensko delo prispeva k motnjam cirkadianega ritma posameznika. Pri osebi se pojavi pomanjkanje spanca, kar vodi k motnjam kognitivnih sposobnosti. To se odrazi v zvišani frekvenci storjenih napak v procesu zdravstvene obravnave pacienta in ogroža pacientovo varnost.
Razprava in sklep: Ker se izmenskemu in nočnemu delu v zdravstvu ne moremo izogniti je pomembna zdravstvena vzgoja zaposlenih, glede tveganja za nastanek napak zaradi utrujenosti. Prav tako je treba promovirati kulturo varnosti na delovnem mestu. Ključne besede: izmensko delo, medicinske sestre, pomanjkanje spanca, utrujenost, napaka Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,28 MB) |
5. Psihosocialne stiske in podpora otrok z rakom med in po zdravljenjuTina Fridau, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Napredek pri obravnavi onkoloških pediatričnih bolnikov ni vplival le na uspešno in številčno ozdravitev otrok, temveč tudi na izgubo njihove prvotnosti, prihodnosti ter splošne kakovosti življenja. Psihosocialne stiske med in po zdravljenju eksponentno naraščajo. Cilj mnogih ustanov ter številnih raziskav, ki želijo izboljšati kakovost bolnikovega življenja, je zagotoviti boljšo prihodnost tem otrokom. V tem primeru so osrednjega pomena dobre usmeritve ter psihosocialna pomoč otrokom ter družinam v stiski.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in Web of Science v obdobju desetih let (2010-2020). Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Članke smo pregledali po naslovu, povzetku ter vsebini.
Rezultati: Ugotovili smo, da različni članki zajeti v zaključnem delu kažejo podobne rezultate. Navajajo namreč podobne psihosocialne stike ter težave, s katerimi se otroci ter mladostniki soočajo med in po zdravljenju raka. Skoraj vsi avtorji pa hkrati poudarjajo tudi pomembnost takojšnje ter nadaljnje psihosocialne podpore.
Razprava in sklep: Za zmanjšanje psihosocialnih stisk otrok ter mladostnikov z rakom med in po zdravljenju je potrebno stiske ter oblike psihosocialne pomoči bolje raziskati in jih vsakodnevno vključiti v zdravstveno nego in oskrbo. Zaradi pomanjkljivih virov bi bilo treba temo priviligirati in/ali jo številčneje uporabiti v praksi poleg sodobne medicine, saj je sodobna medicina osrednji vzrok dotičnih raziskav. Ključne besede: otrok, mladostnik, rak, kakovost življenja, utrujenost Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1112; Prenosov: 218
Celotno besedilo (585,32 KB) |
6. Vplivi dolgotrajnih voženj na voznike tovornih vozil v izbranem transportnem podjetjuKlavdija Rantaša, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Vplivi dolgotrajnih voženj v današnjem času predstavljajo velik pomen pri voznikih, ki se vsakodnevno soočajo s problemi, na katere naletijo na cesti. V izbranem transportnem podjetju smo zaznali problem, ki je predstavljen v diplomskem delu. Podjetje se lahko pohvali s trgovskim centrom, poslovnimi prostori, sobami za prenočitev, logističnim centrom, dobro razvejeno transportno dejavnostjo in najemom kombijev. Večino dela, opravljenega v podjetju, predstavlja transport – dnevno vozniki tovornih vozil opravljajo
prevoze po Sloveniji in tujini. Pri tem se srečujejo z različnimi vplivi, kot so utrujenost, stres, slabe vremenske okoliščine, slabe prehranske navade in zaspanost. V času voženj so pomembni dokumentacija, obvezni odmori ter zbranost. Ključne besede: Transportno podjetje, vozniki tovornih vozil, dolgotrajne vožnje, utrujenost, transport Objavljeno v DKUM: 06.01.2020; Ogledov: 1035; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,80 MB) |
7. Povezanost med profesionalno kakovostjo življenja in empatijo medicinskih sesterAnne Marie Roškar, 2019, magistrsko delo Opis: Profesionalna kakovost življenja vpliva na kakovost življenja posameznika. Medicinske sestre so zaradi narave dela še posebej izpostavljene tveganju za pojav izgorelosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo stopnjo empatije. Zato smo se odločili raziskati profesionalno kakovost življenja in empatijo medicinskih sester.Ugotovili smo, da je profesionalna kakovost življenja medicinskih sester povprečna, saj je večina medicinskih sester dosegla povprečno število točk pri oceni sočutja zaradi zadovoljstva (M = 41,2; SD = 4,4), izgorelosti (M = 24,1; SD = 4,6) in sekundarnega travmatskega stresa (M = 25,4; SD = 6,3). Stopnja empatije medicinskih sester je nizka (M = 43,7; SD = 5,5). Med stopnjama izgorelosti in empatije obstaja šibka negativna statistična povezava (rs = –0,17, p = 0,017). Ključne besede: zadovoljstvo pri delu, zadovoljstvo zaradi sočutja, utrujenost zaradi sočutja, izgorelost, zdravstvena nega. Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 1543; Prenosov: 333
Celotno besedilo (482,68 KB) |
8. Zakonska določila pravilnega načrtovanja počitkaVernesa Trgalović, 2017, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je ugotoviti stališče anketirancev glede pomembnosti pravilnega načrtovanja počitka, na podlagi veljavne zakonodaje ugotoviti, v kolikšni meri so delavci seznanjeni z veljavno zakonodajo, ugotoviti, ali delodajalci pri organiziranju počitka upoštevajo veljavno zakonodajo in ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Eurofounda (2012 in 2015). V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih zaposlenih v podravski regiji. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 23 vprašanj, ki je bil posredovan anketirancem v elektronski obliki, preko elektronske pošte in delno tudi v pisni obliki. Ugotovili smo, da ni bila ženskam v primerjavi z moškimi večkrat kršena pravica do počitka (p=0,404). Potrdili smo, da si večina anketirancev želi sprememb v sami organizaciji delovnega časa (p=0,000). Zaposlene je potrebno ozavestiti o zakonu o delovnih razmerjih. Saj smo z našo raziskavo ugotovili, da veliko zaposlenih ni seznanjenih z njihovimi pravicami in so jim posledično pravice tudi velikokrat kršene. Počitek je pomemben, saj zmanjšuje stres, ki se kopiči na delovnem mestu, in posledično zmanjšuje obolevanja delavcev. Menimo, da je najbolj pomembna dobra in pravilna organizacija počitka, saj lahko z dobro organizacijo zmanjšamo nezadovoljstvo zaposlenih, jim izboljšamo njihovo socialno življenje in zdravje. Ključne besede: počitek, zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, utrujenost Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1418; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,25 MB) |
9. Zaznava mišične utrujenosti s pomočjo površinskih elektromiogramov in senzorja microsoft kinectLovro Rojko, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali možnost zaznavanja mišične utrujenosti s pomočjo senzorja Microsoft Kinect. Opisali smo zajem površinskih elektromiogramov (EMG) dvoglave in troglave nadlaktne mišice in kinetičnih meritev zgornjih okončin štirih zdravih merjencev in analizirali skupne karakteristike zajetih signalov. Iz kinetičnih meritev smo izračunali štiri veličine, in sicer pot, hitrost, pospešek in višino izvedene vaje. Časovne spremembe teh veličin smo statistično primerjali s spremembo amplitude signalov EMG, ki je znan pokazatelj mišične utrujenosti. Ugotovili smo, da se utrujenost mišice relativno dobro odraža v višini gibov, ostale kinetične metrike pa so bile za našo raziskavo manj informativne. Na podlagi teh rezultatov ocenjujemo, da je v primeru večkratnih ponovitev gibov zgornjih okončin možno zaznavati mišično utrujenost tudi samo iz kinetičnih meritev. Ključne besede: Kinect, elektromiogram, mišična utrujenost, hitrost, pot, pospeški, RMS, kinetične meritve, vmesniki človek–stroj Objavljeno v DKUM: 03.07.2017; Ogledov: 1525; Prenosov: 175
Celotno besedilo (4,57 MB) |
10. Pregled ukrepov za preprečevanje z utrujenostjo povzročenih prometnih nesrečTomaž Sotlar, 2016, diplomsko delo Opis: Utrujenost in posledična zaspanost sodita med glavne dejavnike za nesreče poklicnih voznikov v cestnem prometu. V diplomski nalogi smo opisali obstoječe tehnologije, ki opozarjajo ali so v pomoč voznikom, ki se spopadajo z utrujenostjo. Predstavili smo tudi medijske kampanje in pravne predpise s tega področja.
S pomočjo ankete smo v diplomski nalogi raziskali pogoje dela, obremenjenost voznikov in njihovo spopadanje z utrujenostjo. Preverili smo razširjenost modernih tehnoloških naprav, v kolikšno pomoč so voznikom in ali so te naprave sploh zaželene v tovornih vozilih. Zanimalo nas je, če se vozniki na splošno dovolj zavedajo nevarnosti vožnje v utrujenem stanju in kakšni so vzroki za morebitno neupoštevanje predpisov, kar lahko vodi v utrujenost in posledično povzroči nesrečo. Na podlagi rezultatov ankete smo podali zakonodajne, infrastrukturne, organizacijske in tehnološke predloge za izboljšavo stanja. Ključne besede: varnost cestnega prometa, utrujenost, prometne nesreče, tehnologija, zakonodaja, ozaveščanje voznikov Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1164; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,76 MB) |