SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VPLIV NOČNEGA IN IZMENSKEGA DELA NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM
Adrijana Jerković, 2010, diplomsko delo

Opis: Osebe, zaposlene v igralniško-zabaviščnih centrih, so zaradi narave dela, ki ga opravljajo,nenehno izpostavljene stresnim situacijam, različnim jakostim hrupa in temperature, spremembam bioritma zaradi nočnega in izmenskega dela..., skratka dejavnikom, ki negativno vplivajo na njihovo zdravje in počutje. Namen diplomske naloge je preučiti, kakšen vpliv imata nočno in izmensko delo na zaposlene, v kolikšni meri vplivata na njihovo zdravje in splošno počutje ter ali se težave razlikujejo med različnimi delovnimi mesti, starostjo zaposlenih, spoloma ali pa so simptomi dokaj podobni. Raziskava je potekala s pomočjo ankete, v kateri je sodelovalo 30 oseb, ki opravljajo 3 različne poklice v igralniško-zabaviščnem centru. To so delavci na recepciji(izdaja vstopnic in kartic za igralnico, nudenje potrebnih informacij obiskovalcem...), krupjeji (vodenje tako imenovanih "živih iger" na igralnih mizah) in valeji (postrežba gostov s hrano in pijačo). Vsem trem je skupno to, da opravljajo nočno in izmensko delo v igralnici. Na podlagi ankete smo ugotovili, da delovno mesto zaposlenih vpliva na njihovo stopnjo utrujenosti ob določeni uri (med polnočjo in 4. uro zjutraj), da starost zaposlenih ne vpliva na njihovo stopnjo utrujenosti, prav tako pa tudi utrujenost zaposlenih ni odvisna od njihovega spola. Naslednja ugotovitev je bila ta, da je med vsemi naštetimi motivacijskimi dejavniki, ki so bili podani, plača predstavljala tisti odločilni dejavnik, ki je prevladal pri njihovi odločitvi za opravljanje nočnega in izmenskega dela v igralnici. Najpogostejša težava, s katero se soočajo zaposleni in je posledica opravljanja nočnega in izmenskega dela v igralnici, je nespečnost in posledice nespečnosti, ki vplivajo na zdravje zaposlenih.
Ključne besede: Organizem, utrujenost, stres, tveganje
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 2697; Prenosov: 413
.pdf Polno besedilo (467,04 KB)

5.
Vpliv umetnih površinskih napak na dinamično trdnost materiala na prehodu temena vara
Vladimir Gliha, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Dinamično obremenjeni kakovostni soležni zvarni spoji se porušijo zaradi utrujenosti materiala na prehodu temena vara v osnovni material. Pri tem je pomembna tudi prisotnost inicialnih mikro napak. Vzorce materiala TVP smo pripravili na simulatorju termičnega cikla. Iz njih smo izdelali preizkušance z žlebom in umetnimi površinskimi inicialnimi mikronapakami. Na dnu žleba je bila koncentracija napetosti približno takšna kot pri zvarnih spojih. Inicialne mikronapake so bili posamični odtisi in nizi odtisov Vickersove piramide. Pri analizi rezultatov smo upoštevali termične parametre pri varjenju in mehanske lastnosti. Rezultate sme primerjali z dinamičnimi lastnostmi, ko ni vpliva inicialnih mikro napak. Z manjšanjem hitrosti ohlajanja, ki je posledica večjega vnosa toplote pri varjenju, dinamična trdnost materiala z inicialnimi mikronapakami pada, ob tem pa linearno raste s statično trdnostjo.
Ključne besede: varjenje, soležni zvarni spoji, dinamične obremenitve, utrujenost materiala, trdnost, mikro napaka, odtis Vickersove piramide, prehod temena vara, produktivno varjenje
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1105; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (193,49 KB)

6.
7.
VREDNOTENJE RAČUNALNIŠKO-PODPRTIH POSTOPKOV ZA ROBUSTNO IN NEINVAZIVNO MERJENJE MIŠIČNE UTRUJENOSTI
Jernej Plankelj, 2014, diplomsko delo

Opis: Površinski elektromiogram (EMG) omogoča neinvazivno in skoraj nemoteče merjenje mišične utrujenosti. S tem odpira nove možnosti v implementaciji sodobnih vmesnikov mišice-stroj in njihovi uporabi v zabavni industriji, medicini dela, urjenju športnikov ter rehabilitaciji. V diplomskem delu smo primerjali različne postopke računalniško podprtega vrednotenja mišične utrujenosti iz signalov EMG. V ta namen smo preučili zvezo med srednjo usmerjeno vrednostjo zajetih signalov EMG, izmerjeno mišično silo in aktivacijskim signalom mišice, ocenjenim na podlagi dekompozicije signalov EMG na prispevke posameznih motoričnih enot. Preučili smo tako vpliv dolžine okna za izračun srednje usmerjene vrednosti kot tudi vpliv števila kanalov signalov EMG. Slednje smo s poljem 64 elektrod posneli med izometrično skrčitvijo mišice abductor pollicis brevis pri osmih zdravih preiskovancih. Rezultati kažejo, da uporaba predolgega okna in le enega kanala ne omogoča natančne analize mišične utrujenosti.
Ključne besede: vmesniki mišice-stroj, mišična utrujenost, elektromiogram, amplituda, mišična sila, aktivacijski signal mišice, srednje usmerjena vrednost
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 252; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (2,47 MB)

8.
Energijski model za oceno življenjske dobe osi vetrne elektrarne
Miljenko Cvetić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Do sedaj je bilo projektiranje komponent vetrnega agregata usmerjeno tako, da so bile projektne obremenitve večje od tistih v resnici, s čimer so bile izpolnjene zahteve glede konservativnosti in mehanične varnosti vetrnega agregata. Os vetrnega agregata je s tem predimenzionirana, kar je s stališča varnosti ugodno, ampak zaradi večje mase povzroča dodatne zahteve glede nosilnosti stolpa in obračanja gondole. Prav tako večje dimenzije osi vplivajo na njegovo višjo ceno, kot tudi višjo ceno vetrnega agregata. Pravilnost in točnost projektiranja se lahko preveri šele, ko je agregat v uporabi. V doktoratu sta analizirana deformacijsko stanje in stanje napetosti na enem merilnem mestu, in sicer kritičnem delu osi vetrnega agregata. Obenem je bila s pomočjo znanega matematičnega modela opravljena analiza ujemanja teoretičnih in izmerjenih vrednosti. S primerjavo izmerjenih mehaničnih lastnosti, trajne dinamične trdnosti in lomne žilavosti je zaključeno, da so projektno predvidene delovne obremenitve in izmerjene obremenitve bistveno nižje od dinamične trdnosti materiala. Razen tega, določena je metodologija utrujenosti osi vetrnega agregata.
Ključne besede: os vetrne elektrarne, hitrost vetra, jeklena litina, utrujenost, Wöhlerova krivulja, lomna žilavost, mehanske lastnosti
Objavljeno: 15.09.2015; Ogledov: 479; Prenosov: 0

9.
Dinamična trdnost materiala na prehodu temena vara pri zvarnem spoju na visokotrdnem konstrukcijskem jeklu
Vladimir Gliha, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Pri zelo kakovostnih soležnih zvarih spojin, ki so dinamično obremenjeni, nastanejo razpoke zaradi utrujenosti materiala zmeraj na prehodu temena vara v osnovi material, torej v TVP (toplotno vplivano področje) tik ob črti taljenja. Eksperimentalno delo je bilo opravljeno na vzorcih materiala TVP, ki so bili pripravljeni s simulacijo termičnih razmer pri varjenju. Primerjali smo trajno dinamično trdnost materiala TVP v razamerah koncentriranih napetosti in hitrost ohlajanja pri varjenju varka, ki material najbolj segreje, ter zadnjega vplivnega varka. Trajno dinamično trdnost materiala na prehodu je mogoče oceniti na osnovi njegove trdote. Pri dvovarkovnih TVP sta trajna in statična trdnost odvisni od zadnjega termičnega vpliva, ki material na prehodu segreje na temperaaturo ▫$Ac_3$▫. To je mogoče uporabiti za izboljšanje dinamične nosilnosti zvarnih spojev, ki so varjeni produktivno.
Ključne besede: varjenje, soležni zvarni spoj, prehod temena vara, razpoke, utrujenost materiala, ddinamična nosilnost, hitrost ohlajanja, prekristalizacija, produktivno varjenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 475; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (200,03 KB)

10.
Zaznava mišične utrujenosti s pomočjo površinskih elektromiogramov in senzorja microsoft kinect
Lovro Rojko, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali možnost zaznavanja mišične utrujenosti s pomočjo senzorja Microsoft Kinect. Opisali smo zajem površinskih elektromiogramov (EMG) dvoglave in troglave nadlaktne mišice in kinetičnih meritev zgornjih okončin štirih zdravih merjencev in analizirali skupne karakteristike zajetih signalov. Iz kinetičnih meritev smo izračunali štiri veličine, in sicer pot, hitrost, pospešek in višino izvedene vaje. Časovne spremembe teh veličin smo statistično primerjali s spremembo amplitude signalov EMG, ki je znan pokazatelj mišične utrujenosti. Ugotovili smo, da se utrujenost mišice relativno dobro odraža v višini gibov, ostale kinetične metrike pa so bile za našo raziskavo manj informativne. Na podlagi teh rezultatov ocenjujemo, da je v primeru večkratnih ponovitev gibov zgornjih okončin možno zaznavati mišično utrujenost tudi samo iz kinetičnih meritev.
Ključne besede: Kinect, elektromiogram, mišična utrujenost, hitrost, pot, pospeški, RMS, kinetične meritve, vmesniki človek–stroj
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (4,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici