| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Utaja davkov v nogometu
Klemen Knavs, 2018, diplomsko delo

Opis: Nogomet je v zadnjih letih postal globalno eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu kar pa prinaša tako dobre kot tudi slabe stvari. Prihaja namreč do zlorab, oziroma negativizma v temu športu, ki ga posledično postavlja v slabo luč. Obenem je priljubljenost tega športa tako velika, da se mnoge deviantnosti, pogosto spregleda. Ena od oblik delinkventnega vedenja je tudi utaja davkov s strani nogometnih igralcev, trenerjev in managerjev. Namen diplomskega dela je predstaviti resnost in stanje problema. V Sloveniji tovrstni pojav ni razširjen. To smo preverili s poizvedovanjem pri Nogometni zvezi Slovenije, pri Policiji in pri Finančni upravi Republike Slovenije ter s pomočjo intervjuja z osebo, ki je davčni strokovnjak in nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije. Čeprav mediji pogosto trdijo, da je pri nas ogromno korupcije in da živimo v nepošteni državi, lahko rečemo, da naši športniki redno poravnavajo svoje obveznosti do države. Policija in Finančna uprava Republike Slovenije namreč nimata zabeleženega nobenega primera utaje davkov v nogometu oz. v katerem koli drugem športu pri nas. Zaradi razširjenosti in škodljivosti tovrstnega pojava v nogometu po svetu in dejstvu, da to počno tudi znani ljudje, ki so marsikomu za vzgled, je potrebno ljudi opozoriti na škodo, ki jo tovrstno vedenje povzroča.
Ključne besede: diplomske naloge, davki, utaja davkov, nogomet, denar, pohlep
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 511; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (565,30 KB)

2.
Davčne oaze in obdavčitev poklicnih športnikov
Alan Hočevar, 2018, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta medije polnijo članki in prispevki o velikih davčnih utajah najbolj znanih profesionalnih športnikov, kot sta Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Zaradi aktualnosti teme v javnosti smo se odločili, da raziščemo razloge in načine, kako se profesionalni športniki izogibajo plačilu visokih davkov. Profesionalni športniki se zaradi visokih davkov znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, zaradi česar so njihovi dohodki obdavčeni po najvišjih stopnjah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se profesionalni športniki problematike visokih davkov lahko lotijo na dva načina. En način je, da davčno rezidentstvo prijavijo v državi z nizkimi davčnimi stopnjami. To je način, ki je uporaben za profesionalne športnike, ki se ukvarjajo z individualnimi športi, saj niso kot npr. nogometaši vezani na državo kluba, za katerega igrajo, ampak lahko trenirajo sami (brez sotekmovalcev), kjerkoli na svetu. Drug način, ki se ga poslužujejo (in je sedaj tudi medijsko odmeven) je odvajanje dela svojega dohodka na davčne oaze. Tega načina se večinoma poslužujejo športniki ekipnih športov, saj so zaradi izbranega športa vezani na svoje soigralce in tako tudi na klub, za katerega igrajo. Da bi preverili, koliko lahko športniki profitirajo z odvajanjem dela dohodka na davčne oaze, smo se lotili primerjave obdavčitve v državah s tradicionalnim davčnim sistemom in jih primerjali z obdavčitvami v davčnih oazah. Izračuni naše raziskave so pokazali, da je obdavčitev v davčnih oazah nižja kot obdavčitev v državah s tradicionalnim davčnim sistemom. Zaradi tega se športnikom, ki se ukvarjajo z individualnimi športi in športnikom, ki se ukvarjajo z ekipnimi športi, splača, da del svojega dohodka odvajajo na davčne oaze. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da države s tradicionalnim davčnim sistemom, kljub višjim davčnim stopnjam, športnikom nudijo številne druge ugodnosti, ki pa se nanašajo predvsem na njihovo življenje po končani profesionalni karieri. Te ugodnosti so numerično težko merljive, so pa velikokrat razlog prijave (ohranitve) davčnega rezidentstva v državah s tradicionalnim davčnim sistemom.
Ključne besede: Davki, davčni sistem, davčne oaze, obdavčitev profesionalnih športnikov, utaja davkov
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 483; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (798,15 KB)

3.
Problematika utaje davkov - študija primera Google
Nik Jenko, 2016, diplomsko delo

Opis: Utaja davkov že vrsto let pomeni veliko škodo za davčne proračune držav celega sveta. Davčne stopnje so v državah po svetu različne, zaradi česar prihaja do nepravilnosti pri plačevanju in utaj davkov. Nekatere države imajo ničelne ali minimalne davčne stopnje z namenom privabljanja tujega kapitala. Te države so znane kot davčne oaze. Utaje davkov, ki se dogajajo, pomenijo na eni strani intenzivnejše bogatenje nekaterih podjetij in posameznikov, po drugi strani pa država in njen javni sektor trpita pomanjkanje, posledično pa tudi prebivalstvo. V Bloombergovih poročilih je predstavljena tehnika izmikanja in utajevanja davkov s strani multinacionalnega tehnološkega podjetja Google. Google maksimizira dobiček s pretkano tehniko, ki je med pravniki znana kot metoda »dvojni Irec in nizozemski sendvič«, s katero izigrava davčne sisteme v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, nato pa pošlje visoke vsote neobdavčenega ali minimalno obdavčenega denarja na Bermude. Ugotovili smo, da je davčno utajevanje možno zaradi slabega sodelovanja med davčnimi službami v območjih davčnih oaz z drugimi službami po svetu. Med njimi je tudi slaba izmenjava informacij. Kršitev tajnosti s strani bančnih ali davčnih uslužbencev v offshore območjih je strogo kaznovana. Evropska komisija je podala številna priporočila in dopolnitve zakonov, ki so ključnega pomena za učinkovit boj proti davčnemu utajevanju. Za nadaljevanje boja je ključno sodelovanje na globalni ravni, nujne so skupne operacije davčnih služb, učinkovitejši nadzor davčnih služb v državah in pomoč državam v razvoju pri vzpostavitvi učinkovitih davčnih služb in tehnični pomoči.
Ključne besede: izdelki, davki, davčne oaze, utaja davkov, preprečevanje, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 893; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (720,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici