SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, diplomsko delo

Opis: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3193; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (33,67 KB)

2.
SLOVENSKO-ANGLEŠKA DVOJEZIČNOST (RAZISKAVA SPECIFIČNEGA PRIMERA)
Ana Polona Golobič, 2010, diplomsko delo

Opis: Ogromnemu številu različnih jezikov navkljub, je razvoj govora, fonološki procesi in usvajanje glasov pri otrocih bolj ali manj univerzalno. Otrok se rodi z danostjo, da bo govoril in ima nabor vseh možnih glasov, nato pa ga okolje oblikuje v govorca tega specifičnega jezika. Dvojezičnost je termin mnogih razsežnosti; lahko se nanaša na skupnost ali je individualna. Razmerje med obvladanjem in uporabo obeh jezikov je lahko enakovredno ali eden od jezikov postane dominanten. Dvojezičnost je imela še pred nedavnim negativen prizvok, a se vse bolj cenijo kognitivne, komunikacijske in kulturne prednosti, ki jih prinaša. Vidikov preučevanja je veliko prav tako tudi različnih teorij. V raziskavi je bila obravnavana triletna angleško-slovensko dvojezična deklica Leilani, ki živi v angleškem okolju v družini z materjo Slovenko in angleško-nizozemsko dvojezičnim očetom. Opravljena so bila priložnostna snemanja pogovorov z deklico. Snemana je bila v različnih kontekstih (tj. situacijah) — interakcija z očetom, materjo in mano. Dekličino usvajanje obeh jezikov je simultano in izvajano po metodi en-govorec-en-jezik. V raziskavo pa je vključen tudi enako star deček Alex, ki je rojen angleško govoreči materi in očetu Slovencu v slovenskem okolju. Neposredno je primerjan govor in razvoj fonemov obeh v starosti dveh let in osem mesecev. Posneta besedila so bila pretvorjena v glasoslovni zapis in analizirana na ravni fonema in glasoslovnih procesov ter primerjana s splošno veljavnimi teorijami.
Ključne besede: Usvajanje glasov, otroški govor, glasoslovni procesi, slovensko-angleška dvojezičnost, simultano dvojezično usvajanje prvega jezika, metoda en-govorec-en-jezik, glasoslovni zapis.
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 1962; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
USVAJANJE JEZIKA PRI OTROCIH
Urška Kurmanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti usvajanje jezika pri otrocih, osnovne pogoje in stopnje le-tega in razložiti Chomskyijev pogled na jezikovno prirojenost in njegovo prepričanje, da učenje jezika ni nekaj, kar bi se otrok naučil, ampak da se mu enostavno zgodi na poti v razvoju v za to primernem socialnem okolju. Temu sledi razlaga Chomskyijeve in Skinnerjeve teorije o usvajanju jezika z namenom, da se poudarijo njuna različna pogleda na ta proces. Diplomska naloga je tako osredotočena na glavni teoriji o usvajanju jezika. Da bi lahko zagovarjala Chomskyijev pogled, ki trdi, da je za uspešno usvajanje jezika potrebna interakcija med prirojenimi danostmi za usvajanje jezika in otrokovim jezikovnim okoljem, zoperstavljam dve teoriji. To sta dve prevladujoči teoriji: Chomskyijev nativizem in Skinnerjev behaviorizem. Zbrani podatki govorijo v prid Chomskyijevi tezi, torej temu, da se ljudje rodimo biološko opremljeni za učenje jezika in razložijo njegovo teorijo o mehanizmu za usvajanje jezika — vrojen mehanizem oziroma proces, ki omogoča učenje jezika. Na drugi strani pa Skinner, ki mu Chomsky odločno nasprotuje, preprosto razlaga, da se otroci učijo jezik skozi posnemanje govorice odraslih. Pri tem pa so pozitivno nagrajeni za pravilne odgovore in kaznovani za nepravilne oziroma neprimerne odgovore. Vendar pa Chomsky poda kar lepo število prepričljivih argumentov, ki trdijo, da gre pri usvajanju in učenju jezika za več kot samo spodbudo in posnemanje govora odraslih. Otroci se jezika naučijo hitro in zlahka kljub temu, da je input, ki so mu izpostavljeni, nezadosten, in kljub kompleksnosti in abstraktnosti njegovega ustroja, za katerega si je težko predstavljati, da ga otrok v veliki meri osvoji že pri starosti treh let, ko kognitivno še ni dovolj razvit za druge naloge. Moje mnenje je, da je to mogoče pojasniti le s prirojenostjo jezikovnih sposobnosti.
Ključne besede: jezik, vrojen, vrojenost, pridobivanje jezika, mehanizem za usvajanje jezika, jezikovna zmožnost, univerzalna slovnica
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2640; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (350,21 KB)

4.
Prevajanje kot način usvajanja angleščine
Ivan Vidmar, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V današnjem času je znanje tujih jezikov zelo cenjeno in iskano. Ljudje so se namreč začeli zavedati pomembnosti in prednosti znanja tujih jezikov. Ljudje, ki obvladajo več tujih jezikov, veljajo za inteligentnejše in bolj razgledane. Tudi pri iskanju zaposlitve doma ali pa v okviru Evropske unije so bolj konkurenčni. Ravno zaradi tega zavedanja pomembnosti in prednosti znanja tujih jezikov je v zadnjem času postalo priljubljeno učenje tujih jezikov. To učenje se začenja že v otrokovem zgodnjem otroštvu, kar poznamo pod pojmom zgodnje učenje oziroma usvajanje tujih jezikov. Nekateri starši se s tem sicer ne strinjajo, saj menijo, da je to preveč obremenjujoče za otroke. Vendar so strokovnjaki dokazali ravno nasprotno, saj zgodnje učenje tujih jezikov pozitivno vpliva na otrokov govorni, spoznavni in osebnostni razvoj. S pomočjo preklapljanja med jeziki oziroma s prevajanjem, se otrok lažje uči novih jezikov. V uvodnem delu so tako predstavljena različna razvojna obdobja, za katera je značilen razvoj govora. Prestavljeni so tudi dejavniki govornega razvoja in načini, s katerimi lahko otroku pomagamo pri razvijanju govora. Sledi del, ki govori o usvajanju oziroma učenju tujih jezikov in o vlogi materinščine ter o zgodnjem učenju tujih jezikov. V zaključku sledi še del o večjezičnosti, kjer so predstavljene predvsem prednosti večjezičnosti ter kako poteka usvajanje novih jezikov s pomočjo prevajanja.
Ključne besede: razvoj otroka, razvoj govora, usvajanje jezika, zgodnje učenje tujih jezikov, čjezičnost
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 980; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
Analiza razvoja govornih spretnosti in pri tem pojavljajočih se oblikoslovno-skladenjskih nepravilnosti pri mlajših in starejših začetnikih učenja nemškega jezika
Mihaela Brumen, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Analiza razvoja govornih spretnosti mlajših (9 do 11 let) in starejših začetnikov (11 do 13 let) učenja nemškega jezika in analiza pojavljajočih se oblikoslovno-skladenjskih nepravilnosti primerja smiselno fleksibilnost in metakognitivne sposobnosti mlajših in starejših začetnikov pri pridobivanju tujega jezika.
Ključne besede: začetno učenje, učenje jezika, učenje tujega jezika, učenje nemščine, govorne spretnosti, nemščina, napake, usvajanje jezika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 398; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

6.
CLIL in šport: poučevanje športnih aktivnosti predšolskih otrok v tujem jeziku - nemščini
Maja Pajenk, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na poučevanje športnih aktivnosti otrok na zgodnji stopnji v tujem jeziku – nemščini. Predstavljen je pristop poučevanja tujih jezikov po metodi CLIL (Content and language integrated learning), pri kateri so s pomočjo tujega jezika posredovane nejezikovne vsebine. Predstavljen je tudi vidik gibanja, ki je, tako kot jezik, eno izmed najpomembnejših področij v otrokovem zgodnjem razvoju. Jezik in gibanje sta med seboj tesno povezana, saj se otroci s pomočjo gibanja izražajo, prav tako pa gibanje ugodno vpliva na razvoj jezika. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava o poučevanju športnih aktivnosti v nemškem jeziku po metodi CLIL. Kot spremljevalni dejavnik bo s pomočjo vprašalnika analizirano mnenje staršev o zgodnjem poučevanju tujega jezika.
Ključne besede: CLIL, zgodnje poučevanje tujega jezika, gibanje, usvajanje jezika.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 435; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju
Eszti Feher, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju je bil naš namen proučiti govorni razvoj predšolskega otroka v enojezičnem in dvojezičnem okolju. V teoretičnem delu smo proučili govorni razvoj od samega začetka do uporabe prvih povedi in opredelili poslušanje kot pomemben segment razvoja govora. Proučili smo tudi razvoj jezika pri enojezičnem in dvojezičnem govorcu, kjer smo se dotaknili maternega jezika, jezika okolja oziroma drugega jezika ter usvajanja in učenja prvega in drugega jezika. Dotaknili smo se teme dvojezičnosti v predšolskem obdobju otroka, kjer smo navedli tudi pozitivne in negativne lastnosti dvojezičnosti. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, kako jezik (slovenščina kot prvi oziroma materni jezik, slovenščina kot drugi jezik) vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob podanih sličicah ter ugotoviti napredek razvoja govora in razvoja besednjaka pri sedemnajstih otrocih starih med 1–6 let v dvakratnem preverjanju v razmiku petih mesecev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do spoznanja, da je na področju govornega razvoja in besednega zaklada pri vseh otrocih viden napredek. Pri nekaterih je ta napredek večji, pri drugih manjši. Prav tako smo raziskali, da jezik ne vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob sličici, saj so nekateri otroci, ki jim materni jezik ni slovenščina, pridobili boljše rezultate kot nekateri otroci, ki jim je slovenščina materinščina.
Ključne besede: poslušanje, razvoj govora, jezik, dvojezičnost, dvojezičnost v vrtcu, usvajanje in učenje drugega jezika.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 164; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemu
Matic Pavlič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Ključne besede: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 165; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (442,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici