| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Po sledeh Antona Martina Slomška v Občini Brežice
Maja Alif, 2021

Opis: Anton Martin Slomšek je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem, v Župniji sv. Lovrenca. S svojim delovanjem je vplival tudi širše, saj se je glas o njem širil po celotnem Posavju in tudi čez mejo na Hrvaško. Slomšek je bil že iz bogoslovnih let poznan kot dober pedagog, v času svojega delovanja pa je razvijal še dve pomembni vlogi: duhovno in literarno. Vse tri vloge smo podrobneje raziskali in ugotovitve vključili v zaključna turistična izdelka – plakat in film. Izdelali smo turistično pot, ki nas popelje od Slomškove rojstne hiše čez Posavje do Brežic, kjer se konča v nekdanji osnovni šoli oz. v današnjem Slomškovem domu. Pot je vizualno prikazana s plakatom z naslovom »Po sledeh Antona Martina Slomška« in z istoimenskim filmom, ki na kratko opiše avtorjevo delovanje in nas vizualno popelje po pokrajini.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Brežice, literarno ustvarjanje, duhovno ustvarjanje, pedagoško ustvarjanje, turistični produkti.
Objavljeno: 29.03.2021; Ogledov: 149; Prenosov: 12
URL Povezava na datoteko

2.
RAZLIKE MED USTVARJANJEM PLESNE DRAMATIZACIJE Z NASLOVOM PIKAPOLONICA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI
Nina Sok, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je poudarek na gibanju in plesu, ustvarjanju in improviziranju, psihofizičnem razvoju otrok, razvoju plesnosti, pomenu glasbe v plesu ter vlogi odraslega – vzgojitelja. V empiričnem delu so opazovane razlike med 6- in 7-letniki v ustvarjanju plesne dramatizacije. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 14 otrok. Izbrani otroci so obiskovali vrtec Ptuj in osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor. V določenem časovnem obdobju so otroci ustvarjali plesno dramatizacijo ob glasbi. Nudena jim je bila možnost lastne improvizacije in domišljije pri izvajanju plesa. V raziskovalnih vprašanjih pa so izpostavljene razlike v doživljanju zgodbe, doživljanju glasbe, improvizaciji gibalnih motivov, medsebojnem sodelovanju v skupini, motivaciji v fazi urjenja, gibalnih zmožnostih otrok, ki vplivajo na bogastvo gibalnih motivov, ter razlike v pristnosti izvajanja končnega nastopa. Poleg opazovanja so uporabljene tudi ocenjevalne liste ter tako analizirane razlike med skupinama pri nastajanju njihove plesne dramatizacije. Izpeljane so ugotovitve, da v večini segmentov plesnega ustvarjanja obstajajo razlike med 6- in 7-letniki, v nekaterih segmentih pa razlik ni.
Ključne besede: ustvarjanje, improvizacija, gibanje, ples, glasba, vloga vzgojitelja, psihofizični razvoj
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (958,80 KB)

3.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 156; Prenosov: 0

4.
Tehniško ustvarjanje in uporaba naravnih materialov v predšolskem obdobju na območju Savinjske regije
Anja Črešnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tehniško ustvarjanje in uporaba naravnih materialov v predšolskem obdobju na območju Savinjske regije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del smo razdelili na 4 sklope, in sicer na: psihološki, pedagoško-didaktični, tehniško-tehnološki in geografski sklop. V prvem sklopu smo opisali razvoj predšolskega otroka, razvojna področja, vpliv tehnike in tehnologije na otrokov razvoj in igro kot sredstvo za spoznavanje tehniške ustvarjalnosti. V drugem sklopu smo predstavili kurikuluma za vrtce in tehnično vzgojo, tehniško ustvarjanje, vlogo vzgojitelja v procesu tehniškega ustvarjanja, orodja in pripomočke ter naravne materiale pri tehniškem ustvarjanju. V tehniško-tehnološkem sklopu smo opisali strategije tehnike in tehnologije. V zadnjem, geografskem sklopu pa smo predstavili Savinjsko regijo in vrtce, ki so sodelovali v empiričnem delu. V slednjem smo predstavili rezultate raziskave, s pomočjo katerih smo ugotavljali, ali je v vrtcu prisotno načrtovano tehniško ustvarjanje in kaj vse uporabljajo pri tehniškem ustvarjanju. Pri tem smo ugotavljali tudi, ali v vrtcu uporabljajo naravne materiale in kaj iz njih izdelujejo, saj so nam ti materiali dobro poznani in lahko dostopni. Ugotovili smo, da je v vrtcu prisotno načrtovano tehniško ustvarjanje, vendar v manjšem obsegu in da pri tem uporabljajo naravne materiale, ki si jih v večini naberejo sami. Okolice vrtcev so polne različnih kotičkov, kjer lahko strokovni delavci z otroki najdejo različne naravne materiale.
Ključne besede: Tehniško ustvarjanje, tehnika, vrtec, naravni materiali, Savinjska regija
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

5.
Lutke na delih našega telesa
Bernarda Brec, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Lutke na delih našega telesa je predstaviti, kako lahko vzgojiteljice s predšolskimi otroki uporabijo lutko v prav vseh dejavnostih in področjih dela v vrtcu. Z lutko spodbujamo otrokovo ustvarjalnost, ta jih motivira za delo in zato lahko učenje poteka celostno. Otrok s pomočjo lutke lažje razume in spoznava svoje telo, čustva in svet okoli sebe. Vživlja se v različne situacije in tako z lahkoto osvaja kurikularne cilje (Korošec, 2005). Lutka jim pomaga, da na zabaven in enostaven način pridejo do določenega znanja. Ta zato vedno bolj postaja partner vsake vzgojiteljice. Najprej nas je zanimal zgodovinski razvoj lutke, saj ta sprva ni bila v vlogi pedagoške funkcije, včasih je bila le razvedrilo otrokom in starejšim ter imela precej nizkoten status. Potrebnega je bilo veliko truda, da se je lutkovna umetnost razvila, dobila svoj stalni prostor (lutkovno gledališče), stopila ob bok gledališki umetnosti in dobila svoje mesto tudi v vzgojnem in izobraževalnem procesu. Tako smo se v teoretičnem delu v nadaljevanju osredotočili predvsem na vlogo lutke, ki jo ima ta pri igri in pri vzgojno-pedagoških vsebinah, s tem je velikokrat uresničen tudi terapevtski učinek, ki ga ima lutka v rokah vzgojiteljice in otroka. Otrok se igra z različnimi predmeti in igračami, ki jih ves čas oživlja in z njimi komunicira. Ob vodeni dejavnosti ugotavlja, kako vsestransko moč imajo prav preproste lutke, kot so stopala, kolena in prsti, ki so mu vsak trenutek na voljo, tako lutka zaživi na različnih delih njegovega telesa. V naši skupini nas lutka spremlja na prav vsakem koraku, zato smo v praktičnem delu skozi aktivnosti otrok prikazali, kako ti preko animacije z lutko spoznavajo svoje telo, možnosti gibanja, urijo motorične sposobnosti delov telesa in razvijajo neverbalno komunikaciji s posameznimi gibi, izražajo svoja čustva, krepijo medosebne odnose in prav vsak del telesa spremenijo v lutko.
Ključne besede: lutkovno ustvarjanje, predšolski otroci, preproste lutke, oživljanje predmetov, moje telo – lutka
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 310; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

6.
Management znanja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Zvezdana Kaiser Kupnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Problem, ki ga zaznavamo, je, da je management znanja na področju zdravstvene nege zapleten in razpršen na veliko specialnih področij s centralnim upravljanjem v okviru posameznega zavoda. Namen magistrskega dela je razložiti in raziskati ključne dejavnike na področju managementa znanja na osnovi rezultatov opravljene raziskave. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovalnega dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketiranje s pomočjo vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa, ki je bil pripravljen na podlagi literature in že validiranih vprašalnikov. Pri analizi rezultatov smo uporabili t-test, korelacijski test za določanje povezanosti spremenljivk, kot so starost, izobrazba, delovna doba, s procesi managementa znanja in Mann-Whitney test. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 187 anketirancev. Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi zavedajo pomembnosti managementa znanja, da zavod priznava znanje kot del svojega intelektualnega kapitala in da management znanja pomaga pri učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela, vendar nismo dokazali, da je management znanja del organizacijske kulture ustanove, v kateri smo raziskavo izvedli. Ugotovili smo, da izobrazba ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja (p = 0,256), izmenjave (p = 0,329) in shranjevanja znanja (p = 0,454). Zaposleni z delovno dobo, krajšo od 5 let, so bolj naklonjeni prenosu znanja kot ostali zaposleni (p = 0,041). Dokazali smoi, da strarost udeležencev ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja, izmenjave in shranjevanja znanja. Diskusija in zaključek: Izvajanje in aplikacija managementa znanja sta odvisni od posameznika, motivacije in potebe po znanju in je dolgoročna naložba. Izkustveno znanje zaposlenega je največjega pomena in kot takšno zelo cenjeno med zaposlenimi.
Ključne besede: management, znanje, medicinska sestra, ustvarjanje znanja, izmenjava znanja, shranjevanje znanja.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 706; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
Uporaba lean startup metodologije v praksi
Urška Rozinger, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del prestavlja teoretični del, ki zajema podatke o tem, kaj je lean start up metodologija v praksi, s katerimi ovirami se srečujejo podjetniki pri uporabi te metode in kako lahko premagujejo ovire in možnost propada podjetja. Problem, ki se pojavlja, je ta, da podjetniki prehitro sklepajo zaključke, kar že v začetni fazi vodi v neuspeh. Veliko podjetij tako močno verjame v svojo idejo, da ne vidi odjemalcev in njihovih dejanskih potreb in problema, katerega želi rešiti. Podjetnik ima v mislih idejo, ki predstavlja neko rešitev za odjemalce. Sam je prepričan, da jo bodo odjemalci kupili in jim bo predstavljala rešitev, s katero bodo problem odpravili. V kolikor podjetnik ne naredi analize odjemalcev, se informira o trgu in razišče svoje konkurente, je obsojen na propad. Ključnega pomena je, da naredi celotno analizo, da gre ven iz stavbe, naredi analizo odjemalcev, posluša in jih sprašuje o problemu, katerega želijo odpraviti in so za njega pripravljeni plačati z denarjem. V kolikor si je podjetnik pripravljen vzeti čas in se poglobiti v odjemalce, se bo izognil temu, da bo vložil v podjetje znesek denarja, za idejo, katera nima prihodnosti. Več potrebnih informacij bo zbral, večja bo možnost, da bo s svojo rešitvijo uspel in imel uspešno ter dobičkonosno podjetje. Drugi del predstavlja praktični del, ki zajema anketne vprašalnike in anketiranje podjetij. Predvsem sem želela izvedeti, ali se podjetja poslužujejo te metode, katere ovire so tiste, s katerimi se soočajo, in ali je to metoda, ki vodi v uspeh in jo bodo uporabili še v prihodnje. Anketiranih je bilo 5 naključnih podjetij iz različnih panog, torej podjetja, katera se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Te sem izbrala, saj sem želela raziskati, kako različna podjetja dojemajo nove posle in njihovo trženje na trgu.
Ključne besede: lean start up metodologija, odjemalci, informacije, raziskava trga, zbiranje podatkov, tveganje razkritja informacij, ustvarjanje novih projektov
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 786; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1022,81 KB)

8.
Uporaba metode TRIZ pri projektu razvoja novega izdelka
Andrej Oprčkal, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti projekt razvoja novega izdelka s pomočjo različnih metod. Na začetku je na splošno opisan potek projekta, v nadaljevanju pa so teoretično obravnavane različne metode za iskanje idej in nadaljnji razvoj izdelkov (QFD, TRIZ in FMEA analiza). Poudarek je na preučevanju tiste faze projekta, kjer projektna ekipa išče tehnične rešitve, torej ustvarja, inovira in odpravlja kontradikcije, ki se pojavijo. Predstavljen je tudi celoten potek razvoja izdelka od iskanja ideje in načrtovanja ter vse do končne rešitve s poudarkom na analizi metode TRIZ.
Ključne besede: razvoj izdelka, projekt, TRIZ, QFD, FMEA, inoviranje, ustvarjanje, metode, standardne rešitve
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 1124; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

9.
DELEŽ PLESA V PROJEKTU Unanana in velikanski slon z enim oklom - ŠTUDIJA PRIMERA
Saša Berden, Mateja Gjergjek, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo je napisano v obliki študije primera in sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen oziroma cilji zaključnega dela so bili v obdobju treh mesecev opazovati in spremljati nastajanje projekta Unanana in velikanski slon z enim oklom ter v projektu tudi sodelovati. Zanimalo nas je, kako so študenti tretjega letnika predšolske vzgoje (študijsko leto 2015/2016) sodelovali pri pripravi projekta ter kakšni so bili njihov odnos, motivacija in volja do sodelovanja. Teoretični del obsega različne definicije plesa, umestitev področja umetnosti v Kurikulum za vrtce, razvoj ustvarjalnosti pri otroku skozi plesne dejavnosti ter povezovanje glasbenega in plesnega ustvarjanja v gledališko predstavo. V nadaljevanju so navedene različne definicije gledališča in gledališke vzgoje ter način, kako z otroki pripraviti gledališko uprizoritev. Teoretični del smo zaključili s kratkim poglavjem, v katerem smo raziskali študijo primera. V empiričnem delu smo na osnovi opazovanja zapisovali dnevnik posameznih srečanj. Vseh 45 študentov, ki so sodelovali pri pripravi predstave, je odgovorilo na anketni vprašalnik. Ugotavljali smo, kako bodo skupine (plesna, gledališka in glasbena) medsebojno sodelovale in kako bodo v njih delovali posamezniki. Raziskali smo, kaj je študentom pri sami pripravi predstave povzročalo težave in ali so bili zadovoljni s prostorskimi in materialnimi pogoji. Glede na njihove odgovore smo ugotovili, da bo izkušnja priprave predstave študentom koristila pri nadaljnjem delu.
Ključne besede: projekt, delež plesa, plesno ustvarjanje, študija primera, skupinska dinamika, gledališka uprizoritev, Unanana in velikanski slon z enim oklom
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 562; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli
Nejca Zdešar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je poudarek na gibanju in plesu, ustvarjanju in improviziranju, psihofizičnem razvoju otrok, razvoju plesnosti, pomenu glasbe v plesu ter vlogi odraslega – vzgojitelja. V empiričnem delu so opazovane razlike med 6- in 7-letniki v ustvarjanju plesne dramatizacije. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 14 otrok. Izbrani otroci so obiskovali vrtec Ptuj in osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor. V določenem časovnem obdobju so otroci ustvarjali plesno dramatizacijo ob glasbi. Nudena jim je bila možnost lastne improvizacije in domišljije pri izvajanju plesa. V raziskovalnih vprašanjih pa so izpostavljene razlike v doživljanju zgodbe, doživljanju glasbe, improvizaciji gibalnih motivov, medsebojnem sodelovanju v skupini, motivaciji v fazi urjenja, gibalnih zmožnostih otrok, ki vplivajo na bogastvo gibalnih motivov, ter razlike v pristnosti izvajanja končnega nastopa. Poleg opazovanja so uporabljene tudi ocenjevalne liste ter tako analizirane razlike med skupinama pri nastajanju njihove plesne dramatizacije. Izpeljane so ugotovitve, da v večini segmentov plesnega ustvarjanja obstajajo razlike med 6- in 7-letniki, v nekaterih segmentih pa razlik ni.
Ključne besede: ustvarjanje, improvizacija, gibanje, ples, glasba, vloga vzgojitelja, psihofizični razvoj
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 601; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (958,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici