| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Inovacijski management v športnih organizacijah
Vasja Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije. Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv. Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 814; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

52.
Ustvarjalno reševanje problemov v procesu razvoja novega izdelka
Andraž Gradišnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavil različne strategije oz. načine za reševanje problemov v procesu razvoja novega izdelka. Na začetku bom prikazal teoretične pojme s področja inoviranja in razvoja izdelka, nato pa bom predstavil 12 strategij uspeha, ki bi jih moralo upoštevati vsako projektno usmerjeno podjetje.
Ključne besede: ustvarjalnost, razvoj izdelkov, inovacijski management, reševanje problemov
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 808; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

53.
PREVERJANJE USPEŠNOSTI SPECIFIČNIH DIDAKTIČNIH METOD PRI NAČRTOVANJU IN IZVEDBI LIKOVNIH NALOG V OSNOVNI ŠOLI
Nives Žirovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Likovna umetnost je specifičen predmet, ki temelji na odkrivanju in spodbujanju učenčeve likovne občutljivosti in ustvarjalnosti, na sposobnosti opazovanja in presojanja in stremi k spontanemu likovnemu raziskovanju sveta ter k odkrivanju posebnosti likovnega izražanja in poglabljanja posluha za likovna dela umetnikov in uporabnih predmetov. Učitelj, nosilec pouka, mora biti motiviran, fleksibilen in ustvarjalen ter mora premišljeno izbirati cilje, učne metode, vsebine in načine predstavitve snovi, ob tem pa upoštevati značilnosti ustvarjalnega procesa, načela likovne didaktike ter individualnost učenca, ki mu prilagaja pouk. Pomembno mesto zavzemajo specifične učne metode. Specifična učna metoda, ki poudarja pomen estetske izkušnje, je metoda estetskega transfera. Pogoj za uspešno uporabo le-te je kakovostna izvedba likovne apreciacije. Nanjo vplivajo tudi starši in okolje. Ob stiku s kvalitetnimi likovnimi deli, primerno komunikacijo med otrokom in likovnim delom ter med otrokom in odraslim bo otrok razvijal veselje do umetnosti in krepil svojo ustvarjalnost. Namen naše raziskave je bil preveriti uspešnost specifičnih didaktičnih metod pri načrtovanju in izvedbi likovnih nalog v 5. razredu OŠ. Analiza rezultatov finalnega merjenja s testoma LV 1 in LV 2 je pokazala statistično pomembno boljše rezultate učencev eksperimentalne skupine pri finalni generalni likovni ustvarjalnosti, finalnem nivoju: likovno-apreciativnih zmožnosti, likovno-ustvarjalnega razvoja, likovno-oblikovnega razvoja ter skupnega likovnega ustvarjalno-oblikovnega razvoja. Ugotavljamo, da je eksperimentalni model pokazal pozitivne učinke in ga je smiselno vpeljati v stalno šolsko prakso.
Ključne besede: Likovna umetnost, specifične didaktične metode, metoda estetskega transfera, likovna ustvarjalnost, načrtovanje in priprava pouka, pozitivna komunikacija
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 1670; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

54.
PREGLED PLESNIH PRIPRAV ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE V POVEZAVI Z USTVARJALNOSTJO
Maja Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pregled plesnih priprav študentov predšolske vzgoje v povezavi z ustvarjalnostjo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo plesne vzgoje v predšolskem obdobju, kjer smo podrobneje opisali umetnostno in estetsko vzgojo, ustvarjalnost na plesnem področju, otrokovo igro ter vrste plesnih dejavnosti. V empiričnem delu naloge smo podali analizo pregledanih plesnih priprav (nanašajočih se na ustvarjalnost) in na podlagi le-te ugotovili primernost priprav. Študentje priprav niso izvedli v praksi, le samostojno napisali po navodilih za integrirano prakso. Priprave, ki so bile predmet našega preučevanja, so napisali redni študentje drugega letnika predšolske vzgoje, in sicer kot del integrirane prakse pri predmetu Didaktika plesne vzgoje. Na osnovi kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov je bilo ugotovljeno, da so študentje izbirali različne teme, za katere bi lahko trdili, da omogočajo plesno ustvarjanje otrok. Prišli smo tudi do sklepa, da so bile priprave korektno napisane, v smislu, da so študentje upoštevali navodila za integrirano prakso.
Ključne besede: ples, plesna vzgoja, plesne dejavnosti, plesna ustvarjalnost, ustvarjalno gibanje, ustvarjalnost
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 611; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

55.
Umetniško ustvarjanje kot vir za ustvarjalno in inovativno sistemsko vedenje v organizaciji
Nataša Bernard, 2016, magistrsko delo

Opis: Del človeštva spoznava, da se je potrebno vrniti k celostnemu in ustvarjalnemu človeku, ki je sposoben čustvovati, obstajati, se izražati, sodelovati, soustvarjati – v vsej svoji različnosti. Mnoga podjetja so se zato v 21. stoletju obrnila tudi k umetnosti. Umetnost ima namreč moč spodbujati ustvarjalnost, ki je podlaga za inovativnost, spodbuja medsebojno ustvarjalno sodelovanje in nagovarja človeški potencial v celoti - srce, telo, razum in duha. Kljub strinjanju strokovnjakov, da je ustvarjalnost koristna in nujno potrebna za družbeni napredek in da brez inovacij dolgoročen obstoj podjetij ni možen, smo v praksi še šibki. Vsako podjetje na svoj način išče odgovore in rešitve. V zadnjih letih napredna podjetja, predvsem v tujini, pomoč iščejo tudi pri umetnikih in umetniških organizacijah. Primeri so pokazali, da so bili ti cilji doseženi, a je povezava med umetniškimi intervencijami in inovacijami redko neposredna in očitna. Obenem je na voljo malo teorije in empiričnih študij, na katerih bi temeljila strategija za raziskovanje in vrednotenje vplivov umetniških intervencij na ustvarjalnost in inovativnost. V majhnem, slovenskem podjetju X smo z enajstimi udeleženci v obdobju enega leta izvedli raziskavo s tremi različnimi umetniškimi intervencijami s tremi različnimi umetniki. Ker smo poskušali priti do čim celovitejše slike doživljanja umetniških intervencij v izbranem podjetju oziroma do čim celovitejše analize njihovih vplivov na proučevane konstrukte (percepcija lastne ustvarjalnosti, ustvarjalna samoučinkovitost, samospoštovanje, razpoloženjska in čustvena stanja, klima za psihološko varnost), smo uporabili kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da kvantitativni del raziskave kaže, da v proučevanem obdobju ni prišlo do statistično značilnih razlik med merjenji konstruktov, ki bi kazale na učinkovitost umetniških intervencij v izbranem podjetju (nakazovala se je le smer povišanja ali znižanja). O toliko večji podpori umetniškim intervencijam v izbranem podjetju pa govori kvalitativni del. Nekateri udeleženci raziskave so pol leta po intervencijah zaznali spremembe pri svojem delu in v delo začeli vnašati spremembe v smeri večje ustvarjalnosti. Nekateri so ugotovili, da so npr. bolj ustvarjalni, kot so pričakovali, da so pri delu manj pasivni in rutinerski ter bolj spontani, da so ob izdelkih, ki so nastali na intervencijah, odkrili lasten, še neizkoriščen ustvarjalni potencial in da lahko tudi na do sedaj nepoznanih področjih pokažejo ustvarjalnost. Nekateri udeleženci so občutili spremembe pri doživljanju samih sebe, zlasti pa so po intervencijah veliko bolj zaznavali in izražali različna razpoloženjska in čustvena stanja. Predvsem so po intervencijah začeli drugače doživljati svoj tim. Na intervencijah so imeli udeleženci priložnost spoznati sposobnosti sodelavcev, njihovo ustvarjalnost, odprtost, sproščenost in pripravljenost za sodelovanje. Povezanost in sodelovanje znotraj tima se je zato povečalo in pri večini se je doživljanje psihološke varnosti v podjetju okrepilo. Na podlagi izkustva so se okrepila tudi spoznanja o sinergičnih učinkih medsebojnega povezovanja in sodelovanja, kjer udeleženci raziskave po intervencijah vidijo največji in še neizkoriščen potencial. Umetniške intervencije so spodbudile razmišljanje o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti za posameznika in podjetje ter željo in ideje za nadaljnje aktivnejše razvijanje tega področja. Ugotovili smo, da uvajanje sprememb na področju vedenja pogosto zahteva napor in čas. Zato bi morali pri merjenju vplivov umetniških intervencij več pozornosti nameniti dolgoročnim izidom. Obenem bi bilo potrebno povečati intenziteto izpostavljenosti posameznika različnim umetniškim intervencijam skozi daljše časovno obdobje. Več pozornosti pa bi bilo potrebno nameniti tudi uporabni vrednosti umetniških intervencij.
Ključne besede: ustvarjalnost, umetniške intervencije, psihološka varnost, samospoštovanje, čustva, kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

56.
USTVARJALNA KLIMA V ORGANIZACIJAH PODRAVSKE REGIJE
Mitja Gmajner, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času ostre mednarodne konkurence je zelo pomembno, da podjetja uspejo doseči, da zaposleni pri svojem delu občutijo dobro organizacijsko klimo in tudi ustvarjalno klimo, katera je del le-te. Še posebej sem se osredotočil na ustvarjalno klimo kot sestavino celotne organizacijske klime, pri čemer sem raziskavo opravil na vzorcu podjetij iz podravske regije. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del vsebuje tri poglavja, in sicer: kot prvo poglavje sem obravnaval koncept organizacije, nato sem nadaljeval s preučevanjem organizacijske klime, z njeno opredelitvijo, obravnaval dejavnike organizacijske klime, pozitivne in negativne učinke, ter predstavil dosedanja merjenja organizacijske klime. Sledilo je poglavje o ustvarjalnosti, v okviru katerega sem opredelil ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje in metode ter tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti. Obravnaval sem tudi spoznanja domačih in tujih avtorjev s področja ustvarjalne organizacije. V empiričnem delu sem se lotil raziskave organizacijske klime v organizacijah podravske regije. Uvodoma sem predstavil podravsko regijo, nato sem za raziskavo podal opredelitev raziskovalnega problema, podal cilje raziskave, omejitve in predpostavke, raziskovalne hipoteze ter metodologijo raziskave. Nato sem predstavil vzorčenje, ob koncu poglavja pa pripravil osrednje poglavje empiričnega dela, v okviru katerega sem predstavil rezultate raziskave in izvedel preverjanje hipotez.
Ključne besede: Organizacijska klima, merjenje organizacijske klime, učinki organizacijske klime, ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalna organizacija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 567; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

57.
ANALIZA OGLAŠEVALSKE KAMPANJE THE COG
Samo Hojnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo »Analiza oglaševalske kampanje The Cog« preko teoretičnih marketinških modelov in načrta oglaševalske kampanje analizira oglaševalsko kampanjo »The Cog«, naročnika Honda, ki je bila izbrana za najboljšo v avtomobilski industriji za britansko tržišče. Osredotoča se na pomen ustvarjalnosti v oglaševanju in njenem vplivu na uspeh in učinkovitost oglaševalske kampanje. Analiza kampanje pokaže, da je obravnavana kampanja zajela v teoretičnem delu predvidene elemente uspešne oglaševalske kampanje, med katere sodi tudi oglaševalska ustvarjalnost. Ustvarjalnost, originalnost in dober načrt (strategija in načrt) ter izvedba oglaševalske kampanje, so vplivali na izjemno učinkovitost kampanje, ki je postala viralna celo na spletu, še pred časom YouTube-a.
Ključne besede: oglaševanje, marketinški splet, oglaševalska kampanja, oglaševalska ustvarjalnost, oglaševalska agencija, učinkovitost, viralnost oglaševanja
Objavljeno: 17.06.2016; Ogledov: 1888; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

58.
STALIŠČA ŠTUDENTOV IN UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO USTVARJALNOSTI
Katja Naraločnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem preučila prepričanja študentov in učiteljev razrednega pouka o področjih ustvarjalnosti, ustvarjalni osebi, razvoju ustvarjalnosti, sebi kot ustvarjalni osebi, ustvarjalnosti v osnovni šoli, spodbujanju ustvarjalnosti v osnovni šoli in prepričanja o lastni kompetentnosti za spodbujanje ustvarjalnosti pri učencih. Ustvarjalnost je vrlina, ki je v vsakem človeku, na njem pa je, v kolikšni meri jo bo razvil. Še posebej pa je ta ustvarjalnost pomembna pri otrocih. Otroci so še majhna, neizkušena bitja, ki jim je treba pokazati, da je raziskovanje, eksperimentiranje, izumljanje in pri tem tveganje, kršenje pravil in delanje napak, zabava. Spodbuditi jih je potrebno, da bodo čim bolj ustvarjalni. Ker ima pri spodbujanju ustvarjalnosti veliko vlogo učitelj, smo zato izvedli raziskavo o njihovih prepričanjih o ustvarjalnosti ter o prepričanjih študentov. Ugotavljamo, da vsi udeleženci raziskave menijo, da so lahko vsi učenci ustvarjalni ter da se vsi čutijo kompetentne za spodbujanje ustvarjalnosti v osnovni šoli. Učitelji so povedali, da se pri svojem delu večkrat poslužujejo novih tehnik in oblik poučevanja, poskušajo probleme reševati z novimi postopki, prav tako pa poskušajo določene stvari izboljšati. Ugotovili smo tudi, da študentje največ kompetenc za spodbujanje ustvarjalnosti pridobijo na fakulteti in na praktičnem usposabljanju, medtem ko učitelji pridobijo izkušnje tekom poučevanja ali kje drugje. Na podlagi rezultatov so učitelji pokazali največ ustvarjalnosti, sledili so jim študentje 2. stopnje ter študentje 1. stopnje.
Ključne besede: ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, stališča, osnovna šola, motivacija, učitelji
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 1482; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

59.
ZANEMARJENOST PREDŠOLSKEGA OTROKA S STRANI STARŠEV ALI SKRBNIKOV
Lea Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: Predšolski otrok ob sebi nujno potrebuje odraslo osebo, ki ga usmerja, vzgaja in uči. Starši, skrbniki ali strokovni delavci se morajo za otroka zavzeti in mu nuditi čim boljše življenjske pogoje. V teoretičnem delu diplomskega dela so navedeni in opisani razlogi, kaj starše ali skrbnike privede, da začnejo zanemarjati svojega otroka, na kakšne načine to počnejo in kako se predšolski otrok ob tem počuti. Razčlenjene so vrste zanemarjenosti in vsaka izmed njih je posebej opredeljena. Predšolski otrok v času zanemarjanja trpi, zato je pomembno, da se problemi in težave odpravijo. Opisani in navedeni so pristopi k reševanju zanemarjanja ter predlogi kako pomagati tudi staršem ali skrbnikom. Pomembno je, da starši ali skrbniki s tem dejanjem nemudoma prenehajo in ga več ne ponavljajo. V empiričnem delu diplomskega dela so navedeni rezultati ali obstajajo razlike med mestnimi in podeželskimi otroci glede na higieno, ali se otroci ločenih staršev manj gibajo, kateri starši ali skrbniki (zanemarjenih ali ne zanemarjenih otrok) pogosteje komunicirajo z vzgojitelji in ali obstaja povezava med ustvarjalnim področjem otroka ter izobrazbo staršev ali skrbnikov. Vsi pridobljeni podatki iz anketnih vprašalnikov so bili obdelani s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in prikazani v tabelah.
Ključne besede: Čustva, gibanje, higiena, predšolski otrok, starši, strokovni delavci, ustvarjalnost otrok, zanemarjenost.
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 871; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (382,72 KB)

60.
USTVARJALNOST IN METAKOGNITIVNA TOČNOST PRI UČENCIH 1. IN 2. VIO OSNOVNE ŠOLE
Martina Fekonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Ljudje imajo željo po ustvarjanju in s pomočjo ustvarjalnosti izpolnjujejo notranje želje in cilje. Beseda ustvarjalnost ima več pomenov in področje le-te je kompleksno. Obstajajo tri temeljna merila ustvarjalnosti in več različnih teorij, ki opredeljujejo ustvarjalnost. Pri proučevanju ustvarjalnosti se srečamo s petimi fazami ustvarjalnega procesa. Omeniti je potrebno tudi Torranceov model ustvarjalnega mišljenja in njegove teste ustvarjalnega mišljenja, s katerimi je po njegovem mnenju mogoče vrednotiti ustvarjalnost. Ustvarjalnosti naj ne bi bilo mogoče meriti v celoti, pri posamezniku bi naj bilo mogoče preveriti najmanj sedem dimenzij procesa ustvarjalnosti. S pomočjo nalog ustvarjalnosti smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, ali se učenci v 1. VIO šolanja razlikujejo od učencev v 2. VIO pri reševanju nalog ustvarjalnosti. To smo ugotovili s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz 3 nalog ustvarjalnosti. Vsaka naloga zajema še lestvico za ugotavljanje metakognitivne točnosti. Cilj naloge je tudi določiti stopnjo zadovoljstva učenca z lastno rešitvijo in razlike v vrednotenju zadovoljstva z rešitvijo glede na stopnjo šolanja in spol. Pri primerjavi izražene ustvarjalnosti smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in da obstaja statistično značilna razlika tudi glede na starost. Pri primerjavi zaupanja učencev v ustreznost rešitve prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in glede na razred.
Ključne besede: ustvarjalnost, merila ustvarjalnosti, proces ustvarjalnega mišljenja, teorije ustvarjalnosti, ustvarjalnost v šoli, merjenje ustvarjalnosti, testi ustvarjalnosti, metakognicija
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 1063; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici