| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije pri petošolcih
Nika Lopert, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja raziskavo na področjih likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije, ki je bila opravljena med učenci petega razreda osnovnih šol. Prvi del naloge podaja teoretični uvod, ki zajema otrokov likovni razvoj, razčlenjuje kompleksen pojem likovne ustvarjalnosti in opredeljuje njene dejavnike ter predstavi pomen likovne apreciacije. Drugi del zajema analizo izvedene empirične raziskave, katere namen je bil na eni strani spremljava ustvarjalnih in apreciativnih sposobnosti petošolcev, na drugi pa preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije. Empirična raziskava temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Izvedli smo jo na neslučajnostnem, priložnostnem vzorcu 298 petošolcev slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali obstoj statistično značilne razlike pri nivoju razvitosti likovne ustvarjalnosti med spoloma in pri dejavniku likovne ustvarjalnosti ‒ elaboracija, kjer so bile deklice uspešnejše od dečkov. Pri apreciativnih sposobnostih nismo zasledili statistično značilnih razlik med spoloma. Z analizo linearnih povezav smo ugotovili obstoj povezav med nekaterimi dejavniki, ki likovno ustvarjalnost spodbujajo, med dejavniki, ki likovno ustvarjalnost omogočajo, in tudi povezave med obema skupinama dejavnikov. Z vidika likovne apreciacije smo potrdili korelacije med receptivnimi in perceptivnimi sposobnostmi učencev. Tudi med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovno apreciacijo se je pokazala statistično značilna korelacija.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija, likovni razvoj, osnovna šola
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 503; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

42.
Vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobju
Barbara Kupčič, Tjaša Štrasner, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava plesne dejavnosti otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili ples, ustvarjalnost v plesu, plesne spodbude, plesno vzgojo (oblike, metode, načela in otrokova potreba po plesu), ples kot umetnost v kurikulumu z opredeljenimi cilji, vlogo odraslih, primere plesnih dejavnosti za prvo in drugo starostno obdobje in načrtovanje v predšolskem obdobju (modeli načrtovanja, makro in mikro načrtovanje). Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobju. Izveden je bil v vrtcu v okviru enomesečnega sklopa z naslovom »Pomlad pleše«. Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike v učinku spodbud pri različno starih otrocih. Empirični del vsebuje mesečni sklop in priprave šestih izvedenih plesnih dejavnosti. Ugotovitve empiričnega dela so zapisane v evalvaciji neposrednega pedagoškega dela. Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do plesnih dejavnosti, če je ta predstavljena in načrtovana na zanimiv in izviren način. Otroci so ob primerno izbrani temi ter spodbudi k plesnemu izražanju ustvarjalni, v plesu se sprostijo in so notranje motivirani. Ustreznost teme moramo ob tem prilagoditi obema spoloma, saj le tako zagotovimo zanimanje za plesno dejavnost.
Ključne besede: ples, ustvarjalnost v plesu, plesna vzgoja, plesne spodbude, načrtovanje v predšolskem obdobju.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 1243; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

43.
Šablone pri izdelavi lutk v vrtcu
Sanja Romarić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava lutke kot dobro vzgojno sredstvo v vrtcu ter načine kako se jih lahko poslužujemo. Predstavljena je njihova pomembna vloga v vrtcu in vsi cilji, ki se pri lutkovni zaposlitvi lahko izvršijo. Predstavljene so tudi vse vrste lutk in metode dela z lutko ter načini, kako se jih poslužujemo. Lutkarstvo in lutkovne zaposlitve so v vrtcu zelo dobre za otroka, saj z njimi krepimo njihov domišljijski in ustvarjalni svet. Pri lutkovni zaposlitvi pa nas lahko zanese s prave poti in lahko otrokom z napačnimi načini in z napačnim pristopom uničimo njihovo brezmejno domišljijo in ustvarjalnost. Zato smo v nadaljevanju diplomskega dela predstavili, kaj šablone so, za kaj niso dobre za otroka in kakšne so naše najpogostejše napake pri vodenju takih zaposlitev. Na koncu je še analiza ankete na dano temo, ki so jo izpolnili strokovni delavci vrtcev po Sloveniji.
Ključne besede: Lutke, lutkarstvo, šablone, predšolska vzgoja, ustvarjalnost, domišljija.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 672; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

44.
Razvoj kompetenc ustvarjalnosti v osnovni šoli
Patricija Halilović, Borut Likar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Kompetence ustvarjalnosti, ki se delno prepletajo z inovacijskimi in podjetniškimi, je mogoče spodbujati in razvijati. Namen raziskave je preveriti, ali se z ustreznim pristopom vzpostavi pozitivna ustvarjalna razredna klima ter ali se posledično pojavljajo spremembe na področju ustvarjalnega ravnanja in fleksibilnosti učencev. V raziskavi je sodelovalo 146 učencev tretje triade iz 22 slovenskih osnovnih šol, ki so eno leto sodelovali v UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost) ali podjetniškem krožku. Za obdelavo podatkov smo uporabili osnovne statistične metode. Rezultati kvantitativne raziskave kažejo pozitiven vpliv krožka na vzpostavitev ustvarjalne razredne klime ter posledično večjo ustvarjalnost in fleksibilnost učencev, ki so krožek obiskovali.
Ključne besede: ustvarjalno okolje, ustvarjalna razredna klima, šole, učenci, ustvarjalnost, prilagodljivost, fleksibilnost
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 502; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (105,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

45.
USTVARJALNOST Z VIDIKA LIKOVNOPEDAGOŠKE PRAKSE TER Z VIDIKA ALTERNATIVNIH SISTEMOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Andreja Kuhar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje povezovanje umetnosti in pedagoških praks, pri čemer se osredotoča na obravnavo pojma likovne ustvarjalnosti. Poudarek je na sodobni umetnosti, za katero je značilno preseganje omejevanja na en sam medij ter poseganje na neumetniška področja, kakršno je poučevanje. Predstavljenih je nekaj alternativnih sistemov vzgoje in izobraževanja, ki niso omejeni samo na evropski prostor. V osrednjem delu so izpostavljeni primeri poučevanja kot umetniškega medija. Preko njih pokažemo na izzive pri mehčanju in širjenju izobraževalnega sistema v poskusih vpeljave umetniških praks v polje poučevanja. Alternativne šole vpeljujejo likovno ustvarjalnost skladno z omejitvami – nekatere morajo odgovarjati standardom znanja na državnem nivoju (koncept Reggio Emilia in Waldorfska šola). Druge so bolj avtonomne in likovno ustvarjanje dojemajo kot odprto in integrirano dejavnost, ki je otrokom dostopna pogosteje kot likovna vzgoja našega javnega šolstva, kjer se jo ocenjuje in obravnava kot ločen predmet. Nadalje tudi institucije, kot so galerije in muzeji, preobražajo svojo funkcijo in jo odpirajo na pedagoško področje. Njihova vloga postaja vedno bolj izobraževalne narave. V sodobni umetnostni instituciji se manjša prepad med umetniškim delom in gledalcem z aktivno participacijo zadnjega v poskusu lastne interpretacije umetniških del. Na koncu ne obstaja enoznačna definicija umetnosti in ustvarjalnosti, tako kot ne obstaja ena pot oziroma smer spajanja umetnosti in izobraževanja. Obstajajo zgolj različni prijemi estetske oz. likovnoumetnostne vzgoje, ki bolj ali manj učinkovito vplivajo na vseživljenjsko ustvarjalnost posameznika.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, poučevanje kot umetnost, sodobna umetnost, likovna pedagogika, likovna ustvarjalnost, muzejska pedagogika.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1013; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

46.
SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE TER NJIHOVE MOŽNOSTI PRI LIKOVNEM IZRAŽANJU STAREJŠIH OSEB
Tomaž Sahernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je proučevanje možnosti likovnega izražanja z različnimi slikarskimi tehnikami pri osebah v tretjem življenjskem obdobju. Diplomsko delo se prične z opisom tretjega življenjskega obdobja in življenja v domu za upokojence, kjer sem tudi zaposlen. Ljudje v otroštvu prebivamo v svojem prvem domu. Ko se poročimo, se preselimo v svoj drugi dom, in ko ostarimo, se lahko zgodi, da dom upokojencev postane naš tretji dom. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako slikarske likovne tehnike vplivajo na počutje starejših ljudi, njihove motorične sposobnosti ter njihovo samopodobo. Predvsem nas je zanimal pojem ustvarjalnosti, njena opredelitev in po čem jo prepoznamo, saj vsak od nas posreduje določeno stopnjo ustvarjalnosti. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili osebe v tretjem življenjskem obdobju, ustvarjalnost, umetnostno terapijo ter slikarske likovne tehnike. V praktičnem delu smo predstavili metodologijo raziskovanja ter primere likovnega izražanja. Osredotočili smo se na osem likovno-terapevtskih srečanj z varovanci doma za ostarele klinike SeneCura v Gradcu. Na srečanjih smo preizkusili različne slikarske likovne tehnike ter z njihovo pomočjo spodbujali ustvarjalnost varovancev. Motive smo izbirali iz varovancem znanega okolja, najpogosteje narave. Nastala dela smo skupaj analizirali in jih tudi razstavili.
Ključne besede: tretje življenjsko obdobje, ustvarjalnost, umetnostna terapija, slikarske likovne tehnike, likovna ustvarjalnost
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 931; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

47.
LIKOVNA USTVARJALNOST V FUNKCIJI KAKOVOSTNEGA IZVAJANJA PODALJŠANEGA BIVANJA
Kim Mastnak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Likovna ustvarjalnost v funkciji kakovostnega izvajanja podaljšanega bivanja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi znanstvene literature na kratko predstavili oblike varstva v osnovni šoli, iz tega izhajajoč so izpostavljeni operativni cilji podaljšanega bivanja, kjer nas je zanimalo predvsem ustvarjalno preživljanje časa. Zato smo izpostavili splošno ustvarjalnost in s tem povezane vplive na ustvarjalnost. Specifično smo opredelili tudi likovno ustvarjalnost in se dotaknili vpliva družine in šole na učenčevo ustvarjalnost. V prvem empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati dejavnost OPB preko intervjujev z učitelji, s čimer smo pridobili informacije o splošnem poteku dejavnosti v podaljšanem bivanju. V drugem delu empiričnega dela predstavljamo rezultate kvalitativne analize izdelkov, ki so jih učenci že ustvarili v podaljšanem bivanju pred izvedbo naše raziskave. V tretjem delu empiričnega dela pa predstavljamo smernice, likovne naloge, ki smo jih izvedli v podaljšanjem bivanju, s ciljem predstaviti ustrezne načine razvijanja ustvarjalnosti. Vse predstavljene in preizkušene likovne naloge smo tudi ustrezno kvalitativno analizirali. Zavoljo ugotovitev, da v podaljšanem bivanju učitelji pogosto posegajo po likovnih dejavnostih, ki so neustrezno izvedene in kot takšne lahko zavirajo učenčevo ustvarjalnost, podajamo nekaj ustreznih poti, smernic, ki bodo lahko učiteljem podaljšanega bivanja v pomoč oziroma oporo pri načrtovanju dejavnosti v podaljšanem bivanju.
Ključne besede: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje časa, ustvarjalnost, motivacija, likovne naloge
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1310; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

48.
VOKALNO USTVARJANJE PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU
Anja Korošec, 2016, diplomsko delo

Opis: Z umetnostjo in glasbo se otroci srečajo že ob rojstvu, ko jim starši pojejo, pripevajo, jih tolažijo in uspavajo, hkrati pa razvijajo njihov odnos do glasbe ter s tem spodbujajo in razvijajo njihovo glasbeno ustvarjalnost. V vrtcu je glasba posredovana skozi raznolike dejavnosti (ples, poslušanje glasbe, učenje pesmi, glasbene pravljice, plesne igre, igranje na inštrument, izmišljarije), preko katerih otroci razvijejo glasbene sposobnosti in aktivnosti, kot so: spomin, pomnenje, motorika … Željo po odkrivanju novih idej prepoznamo, ko otrok pri različnih dejavnostih sam od sebe poskuša sestaviti novo pesem (izmišljanje melodije in besedila, izmišljanje melodije na dano besedilo, izmišljanje besedila na dano melodijo). Namen diplomskega dela je bil preučiti kvantiteto in kvaliteto vokalnega ustvarjanja predšolskih otrok v obdobju treh mesecev v dveh starostnih obdobjih, in sicer otrok, starih od 2 do 3 leta, in otrok, starih od 3 do 4 leta. Ugotovili smo, da so otroci v starostnem obdobju 3–4 let bolj aktivni in inovativni pri vokalnem ustvarjanju izmišljarij.
Ključne besede: Umetnost, glasba, glasbena ustvarjalnost, izmišljarije, otroci, vrtec.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 1279; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

49.
METODE ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI V MIKRO PODJETJIH
Luka Verdnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Prepričani smo, da najboljše in najkoristnejše ideje za izboljšave delovnega procesa poznajo zaposleni, ki opravljajo ter aktivno sodelujejo v določenem procesu dela in zato vedo, kako ga izboljšati. Ustrezna spodbuda, komunikacija in sodelovanje med vodstvom in zaposlenimi igrajo pomembno vlogo, ko govorimo o tem, zakaj zaposleni določeno stvar naredijo dobro, oziroma zakaj ne. Učinkovite metode in vzvodi, ki povečujejo ustvarjalno razmišljanje v delovnem procesu, so lahko že manjše spodbude in enostavne spremembe, vendar morajo biti zaposlenim predstavljene z ustrezno motivacijo, v delovni proces pa vpeljane pravilno. Vodstvo mora nadgraditi svoja znanja in jih uporabljati tako, da bo pri zaposlenih doseglo premik v razmišljanju od »moram delati kot doslej, ker je to edini način …« k »hočem, tako bo zagotovo boljše, vem, da lahko, in želim…«. V poglavjih 2.- 5. smo preučili teoretične okvirje in sodobne metodološke pristope na temo ustvarjalnosti in inovativnosti. Pozornost smo namenili preučevanju teoretičnih podlag, ki so pomembne za vzpostavljanje ustrezne, ustvarjalno naravnane organizacijske klime. Preučevali smo tako teoretične podlage, kot tudi v praksi uporabljene pristope, s katerimi vodstva uspešnih podjetij pospešujejo ustvarjalno razmišljanje in tako bolj inovativno upravljajo s človeškim potencialom. Poglavje 6. pregledno orisuje načrtovanje, izvedbo in rezultate lastne analize. S pomočjo anketnega vprašalnika smo poskušali s strani relevantnih, v analizo vključenih poslovnih subjektov, pridobiti čim več uporabnih informacij, ki se nanašajo na procese spodbujanja ustvarjalnega razmišljanja sodelujočih v mikro slovenskih podjetjih. Interpretacija podatkov ponuja vpogled v dejansko stanje in izpostavlja nekatere pomembne ugotovitve, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšave ali pa jih primerjati s stanjem v večjih podjetjih. V 7., sklepnem poglavju, smo glede na vse ugotovitve predlagali lasten model povezanih metod za sistematično spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih in posledično višjo stopnjo inovativnosti v slovenskih mikro podjetjih. Poimenovali smo ga SURZIP MODEL (Sistem za Ustvarjalno Razmišljanje Zaposlenih in Inovativnost Podjetij).
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, inoviranje, mikro podjetja, vodenje, posameznik, skupina, motivacija, sodelovanje, sistem
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 877; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

50.
Vpliv izobraževanja in usposabljanja na ustvarjalnost zaposlenih
Tadej Zorko, 2016, magistrsko delo

Opis: Uspešnost organizacij je dandanes odvisna predvsem od prilagoditve različnim spremembam v okolju. Te pa določajo nove zahteve, pred katere so poleg zaposlenih postavljene tudi organizacije, ki morajo zato postati bolj prožne, dinamične in hitro odzivne na potrebe in spremembe v okolju. Vodstva organizacij morajo tako v času globalne konkurence iskati nenehno možnosti za razvoj, s katerimi bi lahko hitreje dosegli konkurenčne prednosti. Okolja, v katerih bodo delovala, bodo morala spodbujati učenje, odgovornost in dajati priložnost za ustvarjalno delo ter uporabo potencialov zaposlenih. Tako bodo, eden izmed temeljev poslovnega delovanja, poleg vrednot in odgovornosti, tudi ljudje, ki so največkrat tudi vir vseh razvojnih sprememb. Da bi dosegli konkurenčno prednost, se morajo organizacije med drugim izogibati klasičnega izobraževanja in usposabljanja, namesto tega pa uporabljati vedno bolj sodobne oblike pridobivanja znanj. Tovrstno pridobivanje znanj je tudi bolj načrtno, sistematično in praktično usmerjeno. Bistvo razvoja zaposlenih bo zato morala biti povezava dela, izobraževanja, usposabljanja, ustvarjalnosti in samorazvoja zaposlenih. V organizacijah bo tako pomembno koliko ustvarjalne moči bodo dali zaposleni vanjo, in to, ali bodo k temu spodbujeni ter na tak način izražali in posredovali svoja mnenja glede svojega razvoja. Če zaposleni nimajo možnosti posredovati svoje mnenje, postanejo tako le izvajalci vodstvenih odločitev, njihovi morebitni ustvarjalni viri pa ostajajo slabše izkoriščeni. Ustvarjalno moč je pri nekaterih zaposlenih velikokrat potrebno tudi vzpodbuditi, kar pa lahko najlažje dosežemo z metodami in tehnikami ustvarjalnega razmišljanja. Zaposlene tako spodbudimo k dovzetnejšim idejam ter produktivnejši ustvarjalnosti, ki je temelj za inovativnost. Namesto togih tradicionalnih shem, ki utesnjujejo razvojno dejavnost zaposlenih, se morajo v organizacijah uveljaviti oblike in načini, ki temeljijo na lastni aktivnosti udeležencev. Tudi vodstvo organizacij mora biti ob tem ustvarjalno in dovzetno za spremembe. Zaposlene mora načrtno vzpodbujati k ustvarjalnosti, saj je možna posledica inovativnost, edini način za pospešitev rasti človeškega kapitala. Metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja so nam lahko tu v pomoč, saj nam omogočajo, da lažje in bolj spontano proizvajamo ideje. Tako nas silijo, da se oddaljimo od togosti in gotovosti logičnih rešitev. Za podrobnejšo analizo o uporabi metod in tehnik ustvarjalnega razmišljanja za razvoj zaposlenih v organizacijah, smo opravili tudi empirično raziskavo in sicer v javnem zavodu Pomurske lekarne ter podjetju Saubermacher-Komunala d.o.o. Ugotovili smo, da v organizacijah namenjajo pri razvoju zaposlenih premalo ali skoraj nič pomena ustvarjalnemu delovanju zaposlenih, pri katerih pa se kaže tudi preslabo poznavanje omenjenih metod in tehnik. Zaposleni tako nimajo ali pa imajo malo možnosti, da bi aktivno sodelovali pri procesu izobraževanja in usposabljanja, zato smo predlagali in oblikovali nov model izobraževanja in usposabljanja, ki bi povečal ustvarjalnost zaposlenih.
Ključne besede: Izobraževanje, usposabljanje, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost, metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 1081; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici