| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Likovni portfolio v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica
Špela Šega, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovni portfolio v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, kaj je to portfolio, likovna področja, ki se pojavljajo v likovnih mapah, likovne tehnike, ustvarjalnost otrok, pisali smo tudi o pojavljanju šablon v otroških likovnih delih. Rezultate smo prikazali v empiričnem delu. Zbrali smo 205 otroških likovnih del, oziroma 14 likovnih map iz različnih enot Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, drugega starostnega obdobja. S pomočjo slikovnega gradiva in z deskriptivno statistiko ter s frekvenčno distribucijo smo podatke obdelali in jih prikazali v obliki tabel ter grafov.
Ključne besede: predšolski otrok, portfolio, likovna področja, likovne tehnike, ustvarjalnost.
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 559; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

32.
Spremljava likovnega razvoja učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Jerneja Herzog, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Sodobni trendi v vzgoji in izobraževanju težijo k spodbujanju samostojnosti, k izoblikovanju celostne osebnosti in ne nazadnje tudi k ustvarjalnosti. V tem pogledu se nam pojavlja vprašanje, koliko je naš izobraževalni sistem podprt za razvijanje otrokove ustvarjalnosti in koliko se resnično posveča pozornosti razvijanju ustvarjalnosti, ko govorimo o praksi. V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri smo spremljali nivo likovnoustvarjalnih in nivo likovnooblikovnih sposobnosti pri sedmošolcih v slovenskih osnovnih šolah. Poudarek je bil na preverjanju razlik med spoloma, ker vemo, da se dečki in deklice v starostnem obdobju drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja razvijajo drugače, zato je treba tudi drugače postopati pri izbiri likovnopedagoških postopkov in metod.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, ustvarjalnost, motivacija, razlike med spoloma, osnovne šole
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 553; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (340,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

33.
Upravljanje človeških virov kot vir ustvarjalne klime pri inoviranju
Lucija Stiplovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo začenjamo z uvodno predstavitvijo človeških virov, pri čemer se posvečamo razvoju in usposabljanju zaposlenih. Pojasnimo, zakaj sta oba procesa pomembna in katere so razlike med človeškimi viri in človeškim kapitalom. Človeške vire pojmujemo kot vzvod za inovativne organizacije, zato predstavljamo sodobne pristope in tehnike upravljanja s človeškimi viri. Za učinkovito aktiviranje in delovanje človeških virov je esencialnega pomena učinkovit management človeških virov, katerega dejavnike in funkcije predstavljamo v nadaljevanju. Izpostavljamo strateški management človeških virov, ki je dinamičen, usmerjen v dolgotrajne učinke in omogoča implementacijo sodobnih spoznanj v podjetja. Ker so za inovativno organizacijo ključni ustvarjalni posamezniki, predstavljamo ustvarjalnost in tehnike spodbujanja ustvarjalnosti. Skozi inovacijski proces prikažemo razvoj od ideje do inovacije in terminologijo inovacijskega managementa. Menimo, da poznavanje le-te pomembno prispeva k iskanju virov inovacij in k višjemu inovacijskemu potencialu organizacije. V aplikativnem delu magistrske naloge smo izvedli študijo primera na podjetju FIT X. Ugotovitve iz študije primera predstavljamo na dveh modelih, in sicer na modelu kompetenc in integralnem modelu managementa človeških virov na temeljih ustvarjalnosti in inovativnosti. V sklepnem delu navajamo ključne ugotovitve o strateškem managementu človeških virov, inovacijskem managementu, sodobnem mentoriranju in inovacijskem potencialu opazovane organizacije ter preverjamo hipoteze.
Ključne besede: človeški viri, management človeških virov, ustvarjalnost, inovativnost, organizacija
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 840; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

34.
Gledališko-Improvizacijske igre v predšolskem obdobju
Daša Janže Štorgel, 2017, magistrsko delo

Opis: V različni literaturi lahko razberemo, da imajo gledališko-improvizacijske igrice velik pozitiven vpliv na otrokov kognitivni, čustveni, socialni in motorični razvoj. Ker so gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju pri nas novost, smo želeli le-te vnesti v otrokov vsakdanjik. Magistrsko delo z naslovom Gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen gledališke umetnosti v predšolskem obdobju. Spoznali smo, kakšen vpliv imajo gledališko-improvizacijske igrice na otrokov razvoj. Praktični del magistrske naloge smo izvedli pri otrocih, starih 2-4 let v obdobju dveh let (šolsko leto 2013/2014 in 2014/2015), iz Vrtca Sonček v Šmartnem ob Paki. Izvedli smo 33 gledaliških uric in s tem otroke seznanili z 48 različnimi gledališko-improvizacijskimi igricami. Z igrami smo želeli spodbuditi otroke h gledališki dejavnosti, razvijati ustvarjalnost in domišljijo posameznega otroka ter izboljšati delovanje skupine otrok kot celote. Na podlagi pridobljenih rezultatov, opažanj in otrokovih odzivov menimo, da nam je to uspelo.
Ključne besede: gledališke urice, gledališko-improvizacijske igre, otrok, vzgojiteljica, otrokov razvoj, ustvarjalnost, domišljija.
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 759; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

35.
Metode ustvarjalnega mišljenja pri oživitvi trgovsko poslovnega centra city maribor
Rebecca Trobas, 2017, diplomsko delo

Opis: Ustvarjalnost zahteva pogum, da izrazimo svoj pogled in ideje ter da se nehamo oklepati gotovosti. Čeprav je vrhunska ustvarjalnost relativno redka, se preprosta iznajdljivost pojavi pri vseh ljudeh. Prav to iznajdljivost je treba spodbujati, da čez čas preraste v ustvarjalnost. V diplomskem projektu smo ugotovili, da je ustvarjalen prav vsak posameznik, ki išče ter na koncu tudi najde nekaj novega. Ustvarjalno mišljenje in s tem tudi metode so vsekakor zelo pomembne v vsakdanjem življenju, saj lahko preko njih pridemo do najrazličnejših in zanimivih idej. Poleg tega pa lahko preko njih rešimo še tako kompleksen problem. Problem, ki smo si ga zastavili, temelji na oživitvi trgovsko poslovnega centra City v Mariboru. Sam center se nahaja na sredi poslovnega središča mesta in je tako rekoč obdan z vsemi pomembnejšimi institucijami mesta Maribor. Prav vsak prebivalec mesta lahko potrdi, da omenjen center še zdaleč ni to, kar je bil včasih. Da se mestnemu jedru ne godi najbolje, lahko opazi prav vsak, ki se v popoldanskih urah odpravi po mestnih ulicah. Kljub izredno dobri lokaciji, trgovsko poslovni center nekako nazaduje. Menimo, da bi ga lahko z dobrimi idejami ponovno povzdignili med konkurenčne trgovsko poslovne centre. Prav metode ustvarjalnega mišljenja lahko pomagajo pri iskanju idej in rešitev za zastavljeni problem. Osredotočili smo se na dve skupini, in sicer na individualne metode in skupinske metode ustvarjalnega mišljenja, preko katerih pa smo na koncu prišli do zanimivih in predvsem koristnih idej. Potrdili smo predvidevanje, da se trgovsko poslovni center City v Mariboru srečuje s preveliko konkurenco na trgu. Dejstvo je, da morajo vsa večja in tudi manjša podjetja, ki želijo v današnjem času uspeti, vlagati v svoj razvoj na vseh področjih. Omenjenemu centru pa prav tega primanjkuje. Preko dveh sklopov metod, smo prišli do velikega števila idej, ki bi dejansko lahko koristile in predvsem pripomogle k temu, da bi se center vsaj približal temu, kar je včasih dejansko bil.
Ključne besede: ustvarjalnost, mišljenje, skupinske metode, individualne metode, trgovsko poslovni center City Maribor
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 828; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

36.
Pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka
Katja Kunst, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka smo opredelili pomen ustvarjalnih sposobnosti, katere ima v večji oziroma manjši meri razvite vsak človek. Od nas pa je odvisno, na katerem področju in kako jih bomo uveljavili. V teoretičnem delu smo zapisali opredelitev kreativnosti in ustvarjalnosti ter pomen le-teh v timu pedagoških delavcev. Povzeto je, kaj je kreativnost predšolskega otroka in kako jo spodbujati. Človek se uči celo življenje, pomembno pa je, da je znanje, ki ga pridobi, trdno in uporabno. Če je otrok radoveden, vedoželjen in notranje motiviran, je učenje najbolj učinkovito. Takšno pridobivanje znanja imenujemo aktivno učenje. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali pomen pridobivanja znanja, sposobnosti in spretnosti v predšolskem obdobju, pomembnost samostojnega reševanja problemov, vlogo odraslega v okolju za aktivno učenje predšolskega otroka, prostore vrtca kot primerno okolje za aktivno učenje, ustreznost materialov za aktivno učenje in opredelitev projektnega dela kot oblike aktivnega učenja. Zaradi zanimanja o tem, ali lahko kot vzgojitelji s svojim pristopom in načinom dela vplivajo na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka, smo v sklopu empiričnega dela to raziskali in praktično preverili. Raziskava je temeljila na vzorcu dvaindvajsetih predšolskih otrok, starih od štiri do pet let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in preizkusa (testa) znanja ter spretnosti. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da vzgojiteljev pristop in način dela vplivata na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, kreativnost, predšolski otrok, projektno delo, ustvarjalnost, vzgojitelj
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 1065; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (830,32 KB)

37.
Uvrščanje slovenije po različnih vidikih inovativnosti med evropskimi državami
Aljaž Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ustvarjalnost vse bolj pomembna vrlina, kateri se daje vse večji poudarek in katero se vse bolj proučuje. Za spodbujanje ustvarjalnosti je potrebno v podjetjih in ostalih delovnih okoljih ustvarjati pozitivno ustvarjalno klimo. Kajti ustvarjalnost človeka je v veliki meri odvisna od tega. Vse bolj se širi spoznanje, da je ustvarjalnost v bistvu predpogoj za inovativnost podjetja in inovativnost družbe kot celote. Torej to pomeni, da sta ustvarjalnost in inovativnost pojma, ki sta med sabo tesno povezana. Inovativnost je predpogoj za obstanek na trgu. Tukaj imamo v mislih tako podjetja kot gospodarstva posameznih držav. Za ohranjanje konkurenčnosti se je potrebno nenehno prilagajati trgu. Podjetja morajo ustvarjati nove, kvalitetnejše, pa na drugi strani tudi cenejše proizvode. Torej morajo nenehno izboljševati svoje proizvodne procese in tehnologijo. Uvajanje nenehnih sprememb je pogoj za ohranjanje konkurenčnosti. Pri inovacijah je izrednega pomena koristnost inovacij. Inovacije naj bi bile ustvarjene z namenom, da so za družbo kot celoto koristne. To pomeni, da ljudem olajšujejo življenje in delo in ne obratno. Da bi vedeli katera gospodarstva so najbolj inovativna, ter pri katerih vidikih inovativnosti so inovativna je potrebno inovativnost opredeliti in izmeriti. To se v Evropi počne s pomočjo izbranih vidikov ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork. S pomočjo takšnih raziskav lahko evropska gospodarstva vidijo, kje se nahajajo v primerjavi z ostalimi evropskimi gospodarstvi, ter tudi ugotovijo po katerih vidikih inovativnosti prednjačijo, ter po katerih zaostajajo. Tako na podlagi dobljenih rezultatov evropske države glede na stopnjo inovativnosti ločujemo v štiri skupine glede na stopnjo inovativnosti. Velik vpliv na ustvarjalnost in inovativnost družbe ima tudi kultura določene države. Vsaka država ima drugačne kulturne značilnosti, vsaka od teh kulturnih značilnosti posamezne države pa lahko inovativnost spodbuja ali zavira. Kulturne značilnosti posameznih držav so prikazane s pomočjo raziskave po Geertu Hofstedu (Dimenzije kulture). Obstaja 6 dimenzij kulture, ki opredeljujejo kulturne značilnosti posameznih držav. Na takšen način lahko ugotovijo tudi kulturne probleme posameznih držav, ki zavirajo ustvarjalnost in inovativnost nekega gospodarstva. S pomočjo obeh analiz (Vidiki ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork in Dimenzije kulture) se lahko vzpostavijo ugotovitve o povezavah med inovativnostjo in kulturnimi značilnostmi evropskih držav, med drugim tudi za Slovenijo.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, skupine držav inovatork, dimenzije kulture, uvrščanje Slovenije
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 419; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

38.
Spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu z de Bonovim orodjem CoRT
Nastja Stropnik Naveršnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z ustvarjalnostjo v slovenskem šolskem sistemu pri pouku slovenščine. Predstavili smo pojem ustvarjalnost in prikazali, zakaj je ustvarjalnost ena od ključnih kompetenc 21. stoletja, ki bi jo šola morala razvijati oziroma spodbujati pri učencih in jih tako opolnomočiti, da bodo po končanem večletnem formalnem izobraževanju pripravljeni za življenje (in delovni trg). Prvi del magistrskega dela temelji na uporabi deskriptivne metode. V drugem (empiričnem) delu smo s petimi učnimi pripravami za 6. razred in petimi učnimi pripravami za 9. razred praktično predstavili, kako lahko orodja CoRT vpletemo v pouk slovenščine. Z dvema učiteljicama slovenščine, ki si pri pouku slovenščine prizadevata pri učencih spodbujati ustvarjalnost, smo naredili tudi intervju. Ugotovili smo, da je slovenski šolski sistem tog in nekoliko zastarel. Posamezniki sicer prepoznavajo ustvarjalnost kot pomembno kompetenco in jo skušajo spodbujati v okviru krožkov, dnevov dejavnosti (izven pouka), v kurikulumu pa je še vedno ni. Orodja CoRT 1 in 4, ki jih je razvil Maltežan Edward de Bono, pionir na področju poučevanja ustvarjalnega mišljenja, so uporabna pri pouku slovenščine, saj pri učencih spodbujajo osredotočeno ustvarjalno mišljenje, timsko delo, toleranco do različnih mnenj, učijo jih pogledati na problem z različnih vidikov, z njimi se učenci priučijo zavedanja posledic lastnih dejanj. Najpogosteje uporabljena orodja so PNZ, SDL, PPP, AMI, P & N (iz CoRT 1), naključni vložek in DA, NE, PO (iz Cort 4).
Ključne besede: ustvarjalnost, tehnike spodbujanja ustvarjalnosti, CoRT, Edward de Bono, pouk slovenščine, šolski sistem, učne priprave
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 678; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

39.
Kaj poklicni življenjepisi vzgojiteljic odkrivajo o prepletenosti poklica vzgojitelja in ustvarjalnosti?
Tina Štemberger, Majda Cencič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Na področju proučevanja ustvarjalnosti se v zadnjem času porajajo dileme v zvezi z metodološkimi vprašanji proučevanja tega pojava. Hkrati je pri proučevanju ustvarjalnosti mogoče zaznati tudi premik od tradicionalnega, psihometričnega pristopa k bolj kvalitativnemu pristopu. K slednjemu sodi tudi t. i. kvalitativna raziskava življenjska zgodovina, ki se na pedagoškem področju usmerja na učitelje in vzgojitelje, na njihov pogled na delo in življenje in je kot taka nekakšna osebna refleksija. V pričujočem prispevku predstavljamo potek in rezultate take raziskave, ki se je usmerila na vzgojiteljice, ki so bile prepoznane kot ustvarjalne, pri tem pa nas je zanimalo, kako vključene vzgojiteljice opredeljujejo in doživljajo prepletenost lastnega poklica in ustvarjalnosti. Na podlagi kvalitativne analize zbranega gradiva predstavljamo nekatere ključne dejavnike ustvarjalne poklicne poti vzgojiteljic.
Ključne besede: življenjska zgodovina, kvalitativna raziskava, ustvarjalnost, življenjepisi, učitelji, vzgojitelji, ustvarjalnost
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 627; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (234,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Učitelji o ustvarjalnosti pri pouku družbe
Dijana Širovnik Koščica, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali pomen razvoja ustvarjalnosti ter pogled učiteljev 4. in 5. razreda na razvoj ustvarjalnosti pri pouku družbe. Sodelovalo je 251 učiteljev slovenskih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 poučevali predmet družba. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ustvarjalnost, njen pomen ter dejavnike, ki vplivajo na njen razvoj. Na kratko smo orisali poglede sodobnih pedagogov na ustvarjalnost v šoli. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, kako se ustvarjalnost pri predmetu družba razvija v naših šolah. Zanimal nas je odnos učiteljev do ustvarjalnosti, metode in oblike dela, s katerimi jo razvijajo, ter koliko so jim pri tem v pomoč učbeniki. Spoznali smo, da večina učiteljev meni, da je ustvarjalnost mogoče razvijati pri vsakem posamezniku in da jo razvijajo tudi pri predmetu družba. Raziskava je razkrila, da starejši učitelji (z več kot 20 leti delovne dobe) pogosteje razvijajo ustvarjalnost pri naravoslovnih predmetih in se pri tem čutijo tudi bolj kompetentne in samozavestne od mlajših kolegov. Večina učiteljev meni, da so jim učbeniški kompleti pri tem le delno v pomoč, prav vsi pa si želijo več izobraževanj na temo razvoja ustvarjalnega mišljenja.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, predmet družba, učitelji, spodbujanje ustvarjalnosti.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 683; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici