| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Inovacije in inovativne metode v izobraževanju
Sanja Levart, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam inovacije in inovativne metode v izobraževanju. Današnja šola se spreminja iz tradicionalne v sodobno šolo, v kateri je v ospredju učenec, inovativnost, ustvarjalnost in sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Temelj celotnega sodobnega šolskega procesa je holističen pristop, v katerem je treba izpostaviti vlogo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ki kot orodje podpira inovativne pristope poučevanja in učenja. V teoretičnem delu sem opisala in podala definicije pojmov inovacija, ustvarjalnost in inovativnost različnih avtorjev, predstavila načine razmišljanja, tehnike ustvarjalnega mišljenja ter predstavila inovativne metode poučevanja. V empiričnem delu sem raziskala uporabo inovativnih metod in IKT pri predmetu Tehnika in tehnologija. Zanimalo me je predvsem, koliko in v kakšni meri učitelji uporabljajo IKT in inovativne metode pri poučevanju ter posledično vpliv na samo delo z učenci. Rezultati so pokazali, da učitelji pri pouku v veliki meri uporabljajo tradicionalne metode poučevanja in učenja. Umestitev sodobne IKT jim dejansko predstavlja velik izziv zaradi različnih dejavnikov (tudi zaradi slabe usposobljenosti na tem področju). Učitelji so izpostavili, da zaradi pomanjkljive opremljenosti s sodobno tehnologijo in pomanjkljivega znanja o inovativnih metodah poučevanja in učenja le-teh ne uporabljajo tako pogosto, kot bi jih sicer lahko.
Ključne besede: inovacija, inovativnost, ustvarjalnost, tehnike ustvarjalnega mišljenja, načini razmišljanja, inovativne metode.
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 949; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

22.
Uporaba konstrukcijskih zbirk pri pouku naravoslovja in tehnike v podravski regiji
Amadeja Gorjup, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, smo se ukvarjali s konstrukcijskimi zbirkami in njihovo uporabo. V začetnem delu smo se posvetili predvsem teoretičnim izhodiščem, ki so nam pomagala razumeti sam pomen konstrukcijskih zbirk in njihovo uporabo. Najprej smo predstavili same konstrukcijske zbirke, kje jih najdemo, kakšne poznamo in kaj nam omogočajo. Pokazali pa smo tudi njihove prednosti in slabosti. Nato smo se osredotočili še na najpogosteje uporabljene oziroma najbolj odmevne zbirke. V sklopu empirične raziskave smo anketirali učence 4. in pa 5. razreda različnih primestnih in mestnih osnovnih šol. V raziskavo so bili vključeni tudi učitelji naravoslovja in tehnike. Z raziskavo smo dobili pregled nad tem, kakšno je poznavanje samih zbirk, ter kolikšna je njihova uporaba. Ugotovili smo, da je v slovenskem šolstvu še veliko možnosti za izboljšave in nadgradnjo. Predvsem pa, da so konstrukcijske zbirke premalo poznane in uporabljene. Rezultati so nam pokazali tudi razliko med primestnimi in mestnimi osnovnimi šolami. V zaključnem delu smo razvili priporočila za učitelje, ki naj bi služila pogostejši uporabi konstrukcijskih zbirk v samih osnovnih šolah.
Ključne besede: učenci, naravoslovje in tehnika, konstrukcijske zbirke, tehniška ustvarjalnost, podravska regija
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 554; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

23.
Prisotnost ročnih del v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Doroteja Ketiš, 2019, magistrsko delo

Opis: Že v prazgodovini so se ljudje ukvarjali z ročnodelskimi dejavnostmi, ki so se skozi zgodovino razvile in izpopolnjevale ter so prisotne še danes. Ročna dela in ustvarjalne dejavnosti nasploh povečujejo možnosti za večjo ustvarjalnost, motorične spretnosti ter blagodejno vplivajo na počutje. Prisotne niso samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v šoli ter umetniški praksi. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ročna dela. Zapisali smo njihov pregled skozi zgodovino po obdobjih od predkamene dobe vse do danes. V sklopu tega smo opisali izbrana ročna dela. Posebno pozornost smo namenili pomembnim lastnostim ročnih del. Ob tem smo se osredotočili tudi na uveljavljanje ročnih del v pedagoškem procesu. V nadaljevanju smo izpostavili prisotnost ročnih del v umetniški praksi. Zanimal nas je tudi vpliv ročnodelskih dejavnosti na počutje. V empiričnem delu smo želeli preveriti stanje na področju ukvarjanja z ročnimi deli tako z vidika učencev kot z vidika učiteljev, ki izvajajo tovrstne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali se učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ukvarjajo s kakšnim ročnim delom, v kakšni obliki so ročna dela prisotna v osnovni šoli ter kakšna je povezanost med ročnimi deli in počutjem učencev ob ukvarjanju z ročnimi deli oziroma ustvarjanju. Pozornost smo namenili tudi učiteljem, ki izvajajo tovrstne aktivnosti v osnovni šoli, kjer nas je zanimalo, ali ročna dela, s katerimi se ukvarjajo, izvajajo tudi v šoli ter v kakšni obliki. Osredotočili smo se na obstoj razlik glede na stratum učencev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v večini anketiranih šol ročna dela prisotna v obliki krožkov, v primestnih šolah je delež tovrstnih dejavnosti večji kot v mestnih šolah. Učenci se na splošno v večini ne ukvarjajo z ročnim delom. Ročnodelske dejavnosti na počutje učencev vplivajo pozitivno. Ob tem v večini učenci svoj prosti čas preživljajo s prijatelji v fizični obliki ali se gibljejo v naravi. Kaže se tudi povezanost v ukvarjanju z ročnimi deli in uporabo socialnih omrežij (tisti, ki se ukvarjajo z ročnim delom, manj uporabljajo socialna omrežja). Učitelji, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, jih v večini tudi izvajajo v šoli, najpogosteje pri pouku likovne umetnosti, nekaj pa tudi pri interesnih dejavnostih.
Ključne besede: ročna dela, ustvarjalnost, motorične sposobnosti, interesna dejavnost
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 470; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

24.
PREVERJANJE RAZLIČNIH NAČINOV RAZVIJANJA LIKOVNE APRECIACIJE
Andreja Švec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Preverjanje različnih načinov razvijanja likovne apreciacije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Nastalo je z namenom preverjanja različnih načinov predstavitve z dvanajstimi umetniškimi deli. Ob neposrednem pedagoškem delu in na podlagi ugotovljenih rezultatov želimo najti ustrezne načine ter poti za razvijanje likovne apreciacije. V prvem delu, ki predstavlja teoretično izhodišče, smo predstavili likovno apreciacijo, zapisali njen nastanek ter pomen in možnosti razvijanja likovne apreciacije. Predstavili smo tudi likovno vrednotenje in likovno ustvarjalnost, saj sta obe dejavnosti močno povezani z likovno apreciacijo. Pri vrednotenju smo opisali vrste likovnega vrednotenja in pristope v fazi likovnega vrednotenja. Pri ustvarjalnosti smo opredelili pojem, zapisali kriterije in razložili likovno ustvarjalnost. Predstavili smo tudi njun vpliv na likovnoapreciativne sposobnosti. V drugem – empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvajanjem in s preizkušanjem različnih načinov postopnega odkrivanja z dvanajstimi umetniškimi deli sodobnih slovenskih umetnikov. Pri zbiranju podatkov smo izbrali analizo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo pri uri likovne umetnosti. Raziskovalni vzorec je zajemal učence šestih razredov s treh mariborskih osnovnih šol. Raziskava je pokazala, da so izbrani načini postopnega odkrivanja za posamezno umetniško delo različno učinkoviti, saj so nekaterim učencem bila bližje realistična dela, nekaterim pa abstraktna umetniška dela. Kljub vsemu so vsi načini postopnega odkrivanja del pri vseh predstavljenih umetniških delih v večini dosegli, da so učenci umetniška dela dobro opazovali.
Ključne besede: likovna apreciacija, likovno vrednotenje, likovna ustvarjalnost, percepcija, recepcija, reprodukcije umetniških del
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 668; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

25.
Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico"
Marijana Grahek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico" posreduje preko projekta izvedeno plesno dramatizacijo predšolskih otrok. V projektno delo smo vključili pri plesni vzgoji tudi ljudsko izročilo (otroške igre in plese) in ob tem preučili samostojno ustvarjanje in improviziranje otrok. V teoretičnem delu smo se na kratko dotaknili ključnih poglavij o plesu, ljudskem izročilu, plesni dramatizaciji in projektu. V empiričnem delu je bilo preučeno plesno izražanje otrok pri ustvarjanju plesne dramatizacije. Predstavili smo plesne priprave posameznih prizorov in vzporedne dejavnosti po tednih, ki so bile obdelane s kvalitativno analizo posameznih načrtovanih srečanj. Projekt je potekal pri dveh najstarejših skupinah enote Čebelica Vrtca Ciciban Ljubljana. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju otrok z upoštevanjem medpodročnih povezav po Kurikulumu za vrtce. Pri otrocih smo želeli vzbuditi prijetno vzdušje in veselje do plesnega ustvarjanja. To nam je skozi načrtovano vzgojno delo tudi uspelo. Ugotovili smo, da so otroci, stari 5–6 let, sposobni izpeljati preko projekta zadano nalogo, v našem primeru plesno dramatizacijo, vendar ne brez pomoči vzgojitelja ali druge odrasle osebe.
Ključne besede: ples predšolskega otroka, ljudsko izročilo, plesna dramatizacija, ustvarjalnost predšolskega otroka, improvizacija predšolskega otroka
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 817; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

26.
Domišljijski binom pri otrocih starih od štiri do pet let
Alja Pavlič, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predšolsko obdobje je ključno za razvoj ustvarjalnosti in s tem povezane domišljije. Otrok si domišljijo razvija preko različnih iger, med katerimi je tudi domišljijski binom. Pomembno je, da sta si besedi tuji, na določeni razdalji, njuno zbližanje pa mora biti nenavadno. To je pogoj za vzpostavitev domišljije. Naš cilj je bil, da otroci samostojno pripovedujejo ob dveh sličicah (kostanj in snežak), ki predstavljata domišljijski binom. V času štirih mesecev, v katerih so bili otroci deležnih vaj v okviru domišljijskega binoma, nas je zanimala razlika v številu uporabljenih besed in povedi ter tudi razlika na podlagi kriterijev domišljijskega binoma: ali bodo otroci pri svojem pripovedovanju uporabili oba elementa in ju med seboj povezali, ali bo njihova zgodba temeljila na življenjskih izkušnjah ali na nesmislu. Ugotovili smo, da so otroci med prvim in drugim preverjanjem napredovali v številu uporabljenih besed, obsegu pripovedovanja in tudi v sposobnosti domišljijskega binoma. Nekateri otroci so že pri prvem preverjanju pri svojem pripovedovanju kazali ustvarjalnost, saj so v zgodbah uporabili nesmisel in asociacijo na življenjske izkušnje z možnostjo, da se neka stvar lahko zgodi. Velik preskok se je izkazal pri otrocih, ki pri prvem preverjanju niso povedali nič, pri drugem pa so zgodbo oblikovali na podlagi nesmisla. Velik pomen lahko pripišemo interakcijam med otroki in vajami v okviru obeh preverjanj.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, zgodba, ustvarjalnost, domišljijski binom.
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 665; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

27.
Kreativnost in verbalne sposobnosti slišečih odraslih otrok iz gluhih družin
Tess Kovačević, 2018, magistrsko delo

Opis: Materni jezik ima velik vpliv na dojemanje sveta ter na različne sposobnosti posameznikov. Med študijami, ki proučujejo takšne pojave, je moč zaslediti tudi takšne, ki se osredotočajo na gluhe posameznike, katerih materni jezik je znakovni jezik. Opazili pa smo pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale vpliv znakovnega jezika kot maternega jezika na slišeče posameznike, otroke gluhih staršev. Namen pričujoče raziskave je bil podrobneje raziskati, ali odraščanje v okolju s pretežno neverbalno komunikacijo (v našem primeru slovenskim znakovnim jezikom) vpliva na ustvarjalnost, verbalno sposobnost in propozicionalno mišljenje slišečih posameznikov. Izsledki študij, v kateri je sodelovalo 58 odraslih oseb (29 z gluhimi in 29 s slišečimi starši), kažejo, da so posamezniki s slišečimi starši dosegali višje rezultate na testih ustvarjalnosti in propozicionalnega mišljenja kot posameziki z gluhimi starši, na testu verbalne sposobnosti pa se rezultati med skupinama ne razlikujejo statistično pomembno. Ravno tako smo zaznali, da so posamezniki s starši s težjo izgubo sluha na testu ustvarjalnosti dosegali višje rezultate od posameznikov s starši z blažjo izgubo sluha. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da obstajajo razlike v ustvarjalnosti, verbalni sposobnosti in propozicionalnem mišljenju med splošno populacijo in posamezniki z gluhimi starši.
Ključne besede: ustvarjalnost, verbalna sposobnost, propozicionalno mišljenje, inteligentnost, gluhota, znakovni jezik
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 544; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

28.
Povezanost igranja računalniških iger in kognitivnih sposobnosti
Nastja Strnad, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je s pojavom in porastom uporabe hišnih računalnikov kultura igranja video iger z igralnih konzol preselila še na računalnike in danes po vsem svetu že močno presega milijonske številke. V zadnjem desetletju narašča število raziskav, ki osvetljujejo pozitivni pol računalniških iger, tudi tistih, ki veljajo za manj zaželene, npr. nasilne igre, in ugotavljajo povezanost z učenjem, prostorskimi, vizualnimi in kognitivnimi sposobnostmi. Računalniška igra je tip igrane aktivnosti, ki se dogaja v kontekstu navidezne resničnosti, znotraj katere morajo udeleženci z delovanjem v skladu s pravili doseči vsaj en arbitraren, netrivialen cilj, vse pa mediira osebni računalnik. V pričujoči magistrski nalogi smo na vzorcu 95 udeležencev s Preizkusom ustvarjalnega mišljenja TCT-DP, slovenskim prevodom testa prostorskih sposobnosti in testom večopravilnosti preučevali, kako se v kognitivnih sposobnostih (prostorskih sposobnostih, ustvarjalnosti in večopravilnosti) razlikujejo ne-igralci in igralci (različnih tipov) računalniških iger ter ali igranje računalniških iger mediira razliko med spoloma v mentalni rotaciji. Pokazalo se je, da so največje razlike vidne predvsem pri prostorski vizualizaciji, sledita ji mentalna rotacija in prostorska orientacija, medtem ko se v večopravilnosti in ustvarjalnosti ne razlikujejo pomembno, tudi med spoloma v mentalni rotaciji ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Sklepamo, da predpostavka, da so prav vse igre, ne glede na tip, v splošnem povezane s prostorskimi sposobnostmi, ne drži, saj so z vsemi prostorskimi sposobnostmi povezane le igre vlog in uganke, ostale pa le z določenimi. Na podlagi dosedanjih rezultatov sklepamo, da so verjetno drugi vidiki igre (kot je npr. vpletenost, sodelovanje, realističnost, dizajn igre) tisti, ki spodbujajo razvoj kognitivnih sposobnosti. Zaključimo lahko, da so igre kompleksno okolje, povezano z nekaterimi kognitivnimi sposobnostmi, in kot take možna priložnost za razvoj.
Ključne besede: računalniške igre, vizualizacija, prostorska orientacija, mentalna rotacija, ustvarjalnost, večopravilnost
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 653; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (812,22 KB)

29.
Glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Petra Mauko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili talent na glasbenem področju, ki so ga proučevali že številni znanstveniki. Za izhodišče proučevanja nam je služila doktorska dizertacija Kovačiča (2016), ki je glasbeni talent razdelil na šest področij: glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbena izvedba, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti in neglasbene značilnosti. V pričujočem delu so podrobneje predstavljena tri področja, in sicer glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje in glasbene aktivnosti. Namen dela je bil proučiti izraženost nabora značilnosti pri glasbeno talentiranih instrumentalistih, starih od 6 do 10 let. Zanimalo nas je, ali so izražene značilnosti statistično značilno povezane s spolom in ali se s starostjo statistično značilno zvišujejo. Anonimne anketne vprašalnike smo poslali učiteljem instrumentalnega pouka na glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Odzvalo se je 268 učiteljev iz 39 glasbenih šol, ki so po lastni presoji izbrali najbolj glasbeno talentiranega učenca in ga ocenili s pomočjo 7-stopenjske lestvice. V raziskavo je bilo tako vključenih 268 učencev. Ugotovili smo, da so značilnosti glasbeno talentiranih instrumentalistov na vseh treh proučevanih področjih (glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje) nadpovprečno izražene. Spol ni statistično značilno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih instrumentalistov na nobenem od treh proučevanih področij. Nobena izmed značilnosti teh proučevanih področij se z višanjem obiskovanja letnika v glasbeni šoli ne zvišuje.
Ključne besede: glasbeni talent, značilnost glasbeno talentiranih inštrumentalistov, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 556; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

30.
Ustvarjalno razmišljanje in raba USOMID metode in Metode šestih klobukov v izbranem podjetju
Patricija Celcer, 2018, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalno razmišljanje je v današnjem razvitem svetu vedno bolj potrebno za podjetja, ki želijo preživeti na tujem, kot tudi na domačem trgu rivalstva podjetij. Ustvarjalno razmišljanje spodbudi zaposlene k uvajanju novosti. V naši magistrski nalogi smo proučevali podjetje Uliks. S pisanjem tega dela želimo pomagati preučiti uspešnost in učinkovitost vključevanja ustvarjalnega razmišljanja v poslovanje podjetij. Z analizo literature in preučevanjem delovanja podjetja o ustvarjalnem razmišljanju hočemo dokazati, da le to prinaša koristi oziroma pozitivne rezultate in pomoč pri večji produktivnosti in sodelovanju med zaposlenimi. Tako bi se podjetje odločilo za uvajanje metod ustvarjalnega razmišljanja. Seveda pa je potrebno vedeti, da mora biti podjetje pri sprejemanju teh metod dobro strokovno izpopolnjeno in zelo vztrajno. Z magistrsko nalogo želimo doprinesti podjetjem z znanjem o ustvarjalnem razmišljanju in jim s tem pomagati še k boljšemu poslovanju v današnjih in v še bolj zahtevnih prihajajočih časih. V teoretičnem delu smo orisali glavne pojme za obravnavano temo, medtem ko smo v empiričnem delu podkrepili s strukturiranimi intervjuji treh zaposlenih v družbi Uliks. Ugotavljali smo kako zaposleni vključujejo ustvarjalno razmišljanje v sodelovanje s sodelavci in delovanje podjetja. Rezultati empirične raziskave so potrdili teoretične ugotovitve oziroma rezultate, da ustvarjalno razmišljanje v podjetju daje pozitivne učinke na poslovanje podjetja in sodelovanje med zaposlenimi. Glede na našo celotno raziskavo sklepamo, da ima podjetje, ki smo ga proučevali viden potencial za uvajanje novih metod ustvarjalnega razmišljanja.
Ključne besede: Celovitost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, USOMID metoda, Metoda šestih klobukov.
Objavljeno: 19.07.2018; Ogledov: 717; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici