| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah
Barbara Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah je sestavljeno iz dveh zaključenih celot: teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen v štiri sklope. Psihološki sklop je sklop, v katerem smo se osredotočili na otrokove razvojne sposobnosti in ustvarjalnost otrok. V didaktično-pedagoškem sklopu je opredeljen predmet naravoslovje in tehnika, metode in oblike dela pri pouku ter sovpadanja z mednarodnimi didaktičnimi trendi na področju izobraževanja. V tehnološkem sklopu so predstavljena delovna gradiva, pripomočki in orodja za delo pri pouku, vključno z elementi varnosti pri delu. V geografskem sklopu smo se osredotočili na osnovne šole, ki so sodelovale v anketni raziskavi in projekti, ki se izvajajo na šolah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ter podrobna analiza in ugotovitve raziskave. V empiričnem delu so sodelovali učenci 4. in 5. razredov osnovnih šol: J. Hudalesa Jurovski Dol, Lenart, Voličina in Benedikt. Tako je bil glavni namen našega raziskovanja usmerjen v iskanje informacij na kakšen način, s katerimi materiali in orodji učenci izdelujejo praktične izdelke pri pouku naravoslovja in tehnike. Ugotavljamo, da učenci radi izdelujejo praktične izdelke. Pri tem starost in spol ne igrata pomembne vloge. V povprečju se v šolskem letu izdelajo 3-4 tehniški izdelki, kar menim, da je zelo malo in bi učitelji morali več časa posvetiti izdelavi lastnih izdelkov, vzpodbujanju učenčeve ustvarjalnosti, saj učenci praktične izdelke pri pouku izdelujejo največkrat vsi po enakem načrtu, ki pa ga naredi učitelj, ali pa je načrt iz škatle Izotech. Učenci najraje izdelujejo izdelke iz papirja in kartona, pri tem pa največkrat uporabljajo škarje in lepilo.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, tehniška ustvarjalnost, tehniški izdelek, osnovna šola, učenci
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 261; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

12.
Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šole
Sara Hočevar, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same. V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino. V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

13.
Vsakdanje otrokove aktivnosti kot spodbuda za plesno ustvarjalnost
Iris Koziker, 2020, diplomsko delo

Opis: Preučili smo dejavnosti, ki obkrožajo dan otrok 2. starostne skupine določenega vrtca. V teoretičnem delu smo razčlenili ples, ki vključuje plesne spodbude ter plesno ustvarjalnost. Opisali smo celosten razvoj otrok ob plesnih dejavnostih ter oblike plesne vzgoje v predšolskem obdobju. Namen diplomskega dela je bil preučiti tiste dejavnosti, ki oblikujejo otrokov dan, in pri njih upoštevati otrokove zamisli ter spodbujati njegovo gibalno domišljijo. V praktičnem delu smo v obdobju nekaj mesecev izvedli osem načrtovanih plesnih ustvarjanj, ki so izvirala iz otrokovih vsakodnevnih aktivnosti; te smo poustvarili z improviziranim plesnim ustvarjanjem otrok. Ob koncu vsakega plesnega ustvarjanja smo pripravili končni zapis plesa. Z njihovo analizo smo prišli do končnih rezultatov in spoznanj. Zanimala nas je otrokova plesna ustvarjalnost glede na spol, starost, glasbeno zvrst in temo plesnega ustvarjanja. Ugotovili smo, da so bili otroci ob določenih plesnih temah izjemno plesno ustvarjalni, saj so nekatere želeli izvajati večkrat, spet druge le enkrat. Na otroke je zelo vplivala izbira glasbene zvrsti, prav tako smo opazili razlike v starosti in spolu glede na določeno plesno temo. Vseh osem plesnih ustvarjanj smo izvedli v celoti.
Ključne besede: plesna ustvarjalnost, načrtovanje, 2. starostno obdobje, plesna spodbuda, vzgojitelj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

14.
Sodelovanje študentov in otrok pri pripravi plesne dramatizacije
Lea Kolmanič, Sergeja Debelak, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem smo najprej opredelili plesno vzgojo v vrtcu, kakšen je pomen in naloga vzgojitelja, vrste plesnih dejavnosti, katere spodbude uporabljamo, kaj sploh plesna dramatizacija je, ustvarjalnost otrok in na koncu skupinsko dinamiko, saj se večina plesnih dejavnosti izvaja v skupini. V empiričnem delu je bil naš namen spremljati ustvarjalni proces v dveh skupinah študentov pri pripravi plesnih dramatizacij z naslovoma Medved išče pestunjo in Bravo putka ter spremljati pripravo otrok na predstavo. V okviru diplomske naloge smo si zastavili dva cilja. Prvi cilj je bila izvedba plesne dramatizacije s strani dveh skupin študentov, drugi pa izvedba plesne dramatizacije skupaj z otroki dveh skupin. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 26 študentov tretjega letnika predšolske vzgoje, ki so obiskovali izbirni predmet plesna dramatizacija v vrtcu, v šolskem letu 2018/19 ter skupini otrok iz vrtca Ivana Glinška Maribor in Borisa Pečeta. Oba cilja smo uspešno realizirali, saj smo študentje v obeh skupinah kljub vsem preprekam uspešno ustvarili in izvedli plesno dramatizacijo. Prav tako smo plesno dramatizacijo približali otrokom in jo skupaj zelo dobro in doživeto izvedli.
Ključne besede: plesna vzgoja, skupinska dinamika, ustvarjalnost, plesna dramatizacija
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

15.
Lutke v vrtcu vsak dan
Tatjana Marton, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Lutke v vrtcu vsak dan sta zajeta teoretičen in praktičen del, ki zajema projektno delo v skupini. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv lutke pri razvoju otrok in pomen lutke v lutkovnem kotičku v drugem starostnem obdobju otroka. Pozornost smo usmerili v projektno delo, načrtovanje in izdelavo lutk. Predstavili smo lutko, ki je bila motivatorka pri izvedbi projekta v vrtcu. Ta lutka je žabec Plavček, ki ima posebno poslanstvo skozi projektno nalogo. Lutka žabca Plavčka predstavlja žabico plavčka, ki izhaja iz naravnega okolja, iz neposredne okolice vrtca, slednji pa se je po tej lepi in zaščiteni žabici tudi poimenoval. Praktično delo z izdelavo lutk iz nestrukturiranih materialov v skupini ima pomembno vlogo pri otrokovem razvoju. Otrok se z izvedbo praktičnega dela izdelave lutke in igre z lutko motivira ter postaja bolj ustvarjalen. Opisali smo, kako izdelujemo lutke iz naravnega materiala, kot je glina, vključili pa smo tudi odpadno embalažo. V projektu smo oživeli lutkovni kotiček, v katerem smo ustvarjali namizno gledališče v škatli, glavno vlogo so dobile lutke, narejene izpod otroških rok. Namen izvedenega projekta je približati otrokom lutko, vzbuditi veselje do ustvarjanja in igranja z lutkami. Ob projektnem delu je predstavljeno sodelovanje s starši. Pridobljene so tudi povratne informacije staršev z otroki, ki so predstavljene v zaključku.
Ključne besede: lutka, otrok, lutkovni kotiček, kurikul, motivacija, ustvarjalnost, projektno delo
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 554; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

16.
Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju
Lea Harih, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju je predstaviti likovni razvoj otrok v predšolskem obdobju in podrobneje preučiti ustvarjalnost – kaj sploh ustvarjalnost je, zakaj jo je potrebno razvijati in katere so njene značilnosti. Navedli smo tudi načine spodbujanja likovne ustvarjalnosti, pri katerih smo se osredotočili na otrokovo sposobnost domišljije, ki smo jo v praktičnem delu spodbujali z opisanimi likovnimi tehnikami s področja osnov odtiskovanja. Zanimalo nas je, pri kateri izmed likovnih tehnik je otrok najustvarjalnejši oziroma katera največ pripomore k aktivaciji njegove domišljije ter kateri otroci so ustvarjalnejši – mlajši ali starejši. Ugotovili smo, da se bo otrok, če mu pustimo svobodo, ustvarjalno izražal pri vsaki likovni tehniki in ne moremo izpostaviti samo ene. Glede razlik v ustvarjalnosti med mlajšimi in starejšimi otroci pa bi lahko rekli, da so malo ustvarjalnejši mlajši otroci, kar je posledica njihovega razvoja. Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo. Naš postopek zbiranja podatkov uvrščamo med kvalitativne tehnike. Podatke smo zbrali na podlagi izvedenih likovnih dejavnosti v mesecu maju in juniju v skupini 19 otrok, starih 3–6 let, iz podružnice vrtca Ruše – vrtec Bistrica ob Dravi.
Ključne besede: predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, domišljija, likovno področje osnove odtiskovanja
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 363; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

17.
Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti z metodo šestih klobukov razmišljanja
Monika Klingsbichl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu izhodišče predstavlja inovacijski management s poudarkom na ustvarjalnem razmišljanju in inovativnosti zaposlenih. Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti zaposlenih lahko prinese velik uspeh organizacijam. Pomembno je, da vodstvo organizacije svoje podrejene spodbuja k dajanju novih idej, zamisli, predlogov in možnost vključevanja v strateške odločitve. Prav tako z uporabo različnih tehnik ustvarjalnega razmišljanja spodbudimo občutek pripadnosti in zadovoljstva v organizacijski klimi. Dandanes organizacije pogosto zanemarjajo obravnavanje zaposlenih kot ključnih za uspeh organizacije. Kar privede do tega, da se zaposleni počutijo neupoštevane, niso dovolj motivirani in nimajo možnosti predlagati morebitne izboljšave, ki bi jih lahko uvedli v organizaciji sami. Na vprašanje, kako spodbuditi ustvarjalnost v organizaciji odgovarjamo s pomočjo raziskav, pridobljenih v empiričnem delu. Spodbujamo s pomočjo tehnik ustvarjalnega razmišljanja, vključitvijo zaposlenih in dobro oblikovano organizacijsko klimo. Končni cilj diplomskega projekta je bil, da smo ugotovili kako uporaba izbrane metode tj. metode šestih klobukov razmišljanja, v praksi pripomore k naprednemu razmišljanju zaposlenih in kakšen vpliv ima uporaba te metode na inovativnost organizacije. Zaposleni, ki uporabljajo metodo šestih klobukov razmišljanja, dosegajo ustvarjalnejše in boljše rešitve in hkrati s tem dosegajo večjo inovativnost podjetja.
Ključne besede: inovativnost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode ustvarjalnega razmišljanja, metoda šestih klobukov razmišljanja.
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 401; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

18.
Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah
Maja Gabrovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora. Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Ključne besede: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 386; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

19.
Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah
Nina Mohorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah smo v uvodnih poglavjih predstavili pojem nadarjenost, naravo nadarjenosti in značilnosti nadarjenih učencev. Odgovorili smo na vprašanje, kako odkrivamo nadarjene učence in kakšno vlogo imajo pri tem učitelji, starši, šolski psihologi in izobraževalne ustanove. Predstavili smo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju nadarjenosti učencev. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanje, kakšna je razlika med splošno in specifično nadarjenostjo, opredeljujemo likovno nadarjenost, opisujemo razvoj likovnega izražanja ter opisujemo značilnosti likovno nadarjenih otrok. Na kratko opišemo tudi ustvarjalnost in njene dejavnike, motivacijo ter likovno sposobnost ter predstavimo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju likovne nadarjenosti. V empiričnem delu predstavimo analizo likovnih izdelkov učencev tretjega in četrtega razreda iz osnovnih šol na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, s katero smo spremljali uspešnost evidentiranja učiteljic likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji na podlagi likovnih izdelkov učencev ne znajo presoditi, kateri učenec je likovno nadarjen in posledično ne poznajo značilnosti kvalitetnega otroškega likovnega izdelka in značilnosti likovno nadarjenih učencev. Učitelji likovne izdelke učencev ocenjujejo preveč subjektivno in kot ustvarjalno vrednotijo šablonske rešitve, ki pa ne nakazujejo na likovno ustvarjalnost. Učitelji so kot likovno nadarjene evidentirali veliko več deklic kot dečkov, kar je po našem mnenju posledica subjektivnega vrednotenja. Najbolj zaskrbljujoča je misel, da se v zadnjih letih ni veliko spremenilo na področju odkrivanja nadarjenih, in zato je bilo najverjetneje prezrtih veliko likovno nadarjenih. Raziskavo bi bilo zanimivo razširiti na več občnih enot ter povprašati učitelje, katere lastnosti likovno nadarjenih upoštevajo pri evidentiranju ter spremljati tiste učence, ki so bili identificirani kot likovno nadarjeni pri njihovem razvoju skozi šolanje.
Ključne besede: likovna nadarjenost, evidentiranje likovno nadarjenih učencev, značilnosti likovno nadarjenih učencev, ustvarjalnost, likovni talent
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 530; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

20.
Razvijanje občutka za likovni ritem s pomočjo umetniških likovnih del v predšolskem obdobju
Hermina Holer, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvijanje občutka za likovni ritem s pomočjo umetniških likovnih del v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo podali nekaj splošnih trditev, ki se navezujejo na umetnost. V nadaljevanju smo se osredotočili na umetnost v vrtcu po Kurikulumu. Opisali smo načela likovne vzgoje, iz katerih moramo izhajati pri načrtovanju likovnih dejavnosti. Predstavljena so tudi likovna področja in likovne tehnike, ki jih uporabljamo pri delu z otroki v vrtcu. Podrobno smo opisali oblikovalno načelo ritma, ki je tudi osrednja tema diplomskega dela. Sledila je predstavitev metode estetskega transferja, ki poudarja pomen prenosa estetske izkušnje. Na kratko smo predstavili tudi umetnike in se dotaknili kriterijev, ki jih moramo upoštevati pri izvajanju pedagoškega likovnega dela na predšolski stopnji. V praktičnem delu smo načrtovali in izvajali osem likovnih dejavnosti, ki smo jih dokumentirali in analizirali. Otroci so z izbranimi dejavnostmi, ki smo jih izvajali v šolskem letu 2017/18, razvijali občutek za likovni ritem. V proces izvajanja je bilo vključenih dvaindvajset otrok, starih od pet do šest let.
Ključne besede: predšolski otroci, umetnost, ustvarjalnost, likovni ritem, umetniki 20. stoletja
Objavljeno: 18.06.2019; Ogledov: 631; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici