| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 197
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
MANAGEMNT IDEJ PRI RAZVOJU MODULARNE OPREME ZA DOMAČO VADBO
Tilen Merkuž, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je najprej predstavljeno teoretično ozadje ustvarjalnosti, inovacije, razvoja novega izdelka in prednjega dela procesa razvoja novega izdelka s poudarkom na managementu idej. Opisani pa so tudi različni modeli upravljanja tega razvojnega procesa. Na ta način podrobno spoznamo le teorijo upravljanja z izdelkom v začetku njegovega razvoja. Da pa bi bolje razumeli kaj vse je potrebno za uspešno vodenje tega procesa smo morali teorijo prenesti tudi na praktični primer. Osredotočili smo se na management idej. Proces smo razdelili v tri smiselno ločene faze. V prvi fazi smo se ukvarjali predvsem z okoljem in opazovanjem ter proučevanjem le tega. Na ta način smo prepoznali potrebo in morebitno poslovno priložnost, katero je bilo pred nadaljevanjem potrebno potrditi. V drugi fazi smo iskali ideje, jih ocenjevali in izbirali najboljše. Z metodami in tehnikami managementa idej smo prišli do ideje, za katero se je po rezultatih sodeč izkazalo, da ima največji potencial. Ta ideja je bila v zadnji fazi procesa podrobneje predstavljena, razvita in izboljšana, definiran je bil tudi dejanski proizvod. Sledil je še finančni plan proizvoda s pripadajočimi predkalkulacijami. Povsem na koncu pa je sledila končna odločitev.
Ključne besede: Ustvarjalnost, razvoj novega izdelka, management idej, metode in tehnike managementa idej, modularna oprema za domačo vadbo
Objavljeno: 03.09.2014; Ogledov: 729; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

92.
INOVATIVNO STRATEŠKO UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V PROIZVODNIH ORGANIZACIJAH
Milan Režonja, 2014, magistrsko delo

Opis: V globaliziranem poslovnem okolju, ki postaja vedno bolj zapleteno in kompleksno, postajajo človeški viri ključni dejavnik, ki kljub omejenim finančnim sredstvom organizaciji zagotavlja razvoj in uspeh pri poslovanju. Konkurenčna sposobnost organizacije je odvisna od učinkovitosti strateškega upravljanja človeških virov in sposobnosti »izkoriščanja« le-teh. Glavna naloga strateškega upravljanja človeških virov je, da zagotavlja optimalno »izkoriščenost« človeških virov ter pripomore k uspešnemu izvajanju poslovnih in drugih strategij v organizaciji. Za razvoj organizacije sta pomembni tudi ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih. Ustvarjalnost zaposlenih omogoča nastajanje novih idej in daje podlago za nastanek inovacij. Da bi inovacije dejansko nastale, je potrebna kombinacija različnih faktorjev. Dva izmed teh faktorjev sta inovacijska kultura in klima, ki ustvarjata podporno okolje inoviranju in s tem spodbujata ustvarjalno delovanje vsakega posameznika. Povečanje ustvarjalnega delovanja zaposlenih je možno doseči tudi z učinkovitim upravljanjem človeških virov. Učinkovito upravljanje človeških virov poveča motiviranost zaposlenih, izboljša notranjo komunikacijo, medsebojno sodelovanje, prenos znanja itd. Za dolgoročni razvoj in konkurenčnost organizacije pa je bistvenega pomena, da se odločitve glede človeških virov sprejemajo na strateški ravni. Strateško upravljanje človeških virov omogoča dolgoročno načrtovanje, upravljanje in spremljanje človeških virov z namenom, da se ustvari nova (dodana) vrednost. Za podrobnejšo analizo strateškega upravljanja človeških virov smo opravili celovito raziskavo v podjetju Radenska d.d. Z raziskavo smo ugotovili, da kadrovska funkcija ni integralno povezana s strateško funkcijo in nima neposrednega vpliva na strateške odločitve. Kljub temu, da se veliko časa in pozornosti namenja inovativnosti in razvoju zaposlenih, ostaja veliko zmogljivosti neizkoriščenih. Da bi to spremenili, smo oblikovali nov model strateškega upravljanja človeških virov. Izhodiščni del modela predstavljata splošna strategija organizacije in splošna strategija človeških virov, ki sta integracijsko povezani. Model je zasnovan tako, da bo izboljšal »izkoriščenost« človeških virov, spodbujal ustvarjalnost zaposlenih in omogočil hitrejše prilagajanje spremembam v okolju.
Ključne besede: Človeški viri, ustvarjalnost, inovativna organizacija, modeli upravljanja človeških virov, strategija človeških virov, strateško upravljanje človeških virov.
Objavljeno: 31.07.2014; Ogledov: 1484; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

93.
OD INOVATIVNE IDEJE DO URESNIČENE INOVACIJE NA PRIMERU PODJETJA KOVIS D.O.O.
Sandi Savnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Od inovativne ideje do uresničene inovacije na primeru podjetja Kovis d. o. o. Znotraj ustvarjalnega okolja sta dobra ustvarjalnost kot tudi ugodna ustvarjalna klima ključni za inovativno usmerjena podjetja. Da se ustvarjalnost začne, potrebujemo ustvarjalno osebo kot tudi ustvarjalno razmišljanje ter ustvarjalni proces. Pojma se med seboj povezujeta, saj je ustvarjalnost pogoj, da se lahko začne udejanjati ugodna ustvarjalna klima. Ustvarjalni posamezniki so tisti, ki ustvarjajo ter tako prispevajo k dosegu ugodne ustvarjalne klime. Da pa bodo k temu prispevali, je potrebno motiviranje ter ustrezno nagrajevanje. Podjetja, ki ne poznajo oziroma nimajo ustvarjalnega managementa, dolgoročno ne preživijo. Bistvo ustvarjalnega managementa je uspešen, učinkovit in inovativen manager. Le-ta lahko s svojimi prirojenimi sposobnostmi uspešno, učinkovito ter inovativno upravlja inovativno usmerjeno podjetje. Takšno podjetje ne preživi le dolgoročno, ampak tudi ustvarja ugodne finančne rezultate. Eno izmed teh inovativno usmerjenih podjetij je tudi podjetje Google. Da podjetje želi priti do inovacije, katera mu bo dajala večji ugled kot tudi prinašala denarne prilive, potrebuje najprej inovativno idejo, iz katere se razvije invencija in šele po tej, ne tako kratki poti, lahko pride do uresničene inovacije. Velik pomen pa podjetje daje tudi celovitosti. Ideja, ustvarjalno okolje ter inovativni predlogi so tisti dejavniki, skozi katere sem podrobneje spoznal podjetje Pipistrel, Krka d. d. ter Kovis d. o. o. Po teh podjetjih se lahko zgledujejo ne samo slovenska podjetja, ampak iz inovativnega pogleda tudi nekatera podjetja izven domovine. V empiričnem delu magistrskega dela sem skozi predstavitev ideje A (gre za osni zavorni disk z NET-sistemom hlajenja) ter ideje B (gre za kolesni zavorni disk, tako imenovani Z-TIP diska) prišel do spoznanj, kako je podjetje Kovis d. o. o. skozi inovativni ideji doseglo pomembni inovaciji. S tema inovacijama so prišli do izboljšanih karakteristik tako osnega kot tudi kolesnega diska. Seznanil sem se z razvojnimi aktivnostmi obeh inovativnih idej. Zanimivo je bilo spoznati tudi to, kako se ideji A in B kažeta skozi realnost. Da pa podjetje Kovis d. o. o. lahko dosega uspehe, je bistvenega pomena tudi širjenje novosti tega podjetja. Tako sem skozi novost, komunikacijo, čas in družbeni sistem to pobliže spoznal.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalna oseba, ustvarjalno razmišljanje, ustvarjalni proces, ustvarjalna klima, motiviranje, nagrajevanje, ustvarjalni management, (uspešen, učinkovit, inovativen manager), ideja, invencija, inovacija, celovitost, ustvarjalno okolje, inovativni predlogi, razvojne aktivnosti idej, aplikacije idej v realnosti, širjenje novosti, novost, komunikacija, čas, družbeni sistem
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 1583; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (10,58 MB)

94.
SPREMLJAVA LIKOVNIH SPOSOBNOSTI UČENCEV V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Sara Červek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega, katera se vsebinsko navezujeta na temo Spremljava likovnih sposobnosti učencev v 7. razredu osnovne šole. V prvem, teoretičnem delu smo izhajali iz likovne umetnosti kot učnega predmeta in vanj zajeli vlogo učitelja in učenca. Predstavili smo razvoj otroka z likovnega vidika in prešli na opredelitev ustvarjalnosti. Opisali smo ustvarjalnost in predstavili dejavnike, ki ustvarjalnost omogočajo ali spodbujajo. Pri dejavnikih smo se dotaknili njihovega pomena za ustvarjalnost in po tem opredelili oblikovnost. Oblikovnost smo pojasnili kot pojem in pomemben del likovnega jezika. Pri tem smo izhajali iz oblikotvornih likovnih prvin, kot osnove likovnega prostora in pojasnili likovne spremenljivke, kot njihove lastnosti. Z opisom kompozicije in likovne tehnike smo zaključili prvi del diplomskega dela. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela smo interpretirali rezultate raziskave pri nivoju likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja glede na spol. Vzorec raziskave je zajemal 247 sedmošolcev različnih osnovnih šol, tako smo z raziskavo spremljali likovne sposobnosti deklic in dečkov, rezultate pa komparativno predstavili in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati pri skupnem nivoju likovnooblikovnega razvoja so kazali v prid deklicam, medtem ko ni bilo statistično ugotovljenih razlik pri skupnem nivoju likovnoustvarjalnega razvoja. Merjenje rezultatov posameznih dejavnikov ustvarjalnosti se ponekod statistično razlikujejo, tako so pri dejavnikih likovnega ustvarjanja; senzibilnost, elaboracija, fleksibilno prilagajanje izraznim sredstvom in motorična spretnost v realizaciji ideje, pokazali statistično razliko v prid deklicam. Pri nivoju oblikovnega razvoja so bile boljše deklice, gledano bolj specifično, pri razmnoževanju likovnih elementov (razmnoževanje linije, teksture, valerjev) in pri odnosih med likovnimi elementi. Pri kompoziciji ni bilo statistično značilnih razlik glede na spol.
Ključne besede: ustvarjalnost, pouk likovne umetnosti, likovnoustvarjalni razvoj učencev, likovnooblikovni razvoj učencev
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 1215; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

95.
DELOVANJE DRUŠTVA USTVARJALNIH LJUDI VIZAVIJ V SODELOVANJU Z ZPM MARIBOR
Petra Lopert, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretični del sestavljata predstavitvena dela Društva ustvarjalnih ljudi Vizavij in Zveze prijateljev mladine Maribor, ki beležita letos že tretje leto uspešnega sodelovanja. ZPM Mb z vključevanjem mladega društva DUL Vizavij v različne programe, prireditve in projekte omogoča, da otrokom in mladostnikom na sproščen način podajamo nova znanja, spodbujamo ustvarjalnost in domišljijo. Izpostavili smo različne teorije ustvarjalnosti in njene dejavnike. Ukvarjali smo se tudi z gledališčem, lutkovnim gledališčem, gledališkimi igrami in predstavili elemente gledališko-pedagoške prakse. Praktični del zajema pripravo, izpeljavo in analizo dveh avtorskih predstav Društva ustvarjalnih ljudi Vizavij. V drugem delu je opisano uvajanje gledališke vzgoje v starostno mešano skupino. Preko gledaliških iger smo otrokom želeli približati gledališče. Naš cilj je, da otroci aktivno ustvarjajo v sproščenem vzdušju, saj jim tako omogočamo možnosti izražanja z druge perspektive.
Ključne besede: ustvarjalnost, gledališče, gledališka umetnost, dramska igra, lutka.
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 683; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

96.
USTVARJALNO OKOLJE IN INOVATIVNOST PRI DELU V BANKI ZADOVOLJNIH D.D.
Tanja Gregl, 2014, magistrsko delo

Opis: Biti konkurenčen na tržišču in biti v nečem boljši od drugih je dandanes, na hitro spreminjajočem se in turbulentnem tržišču, izredno težko. Dodani vrednosti podjetja lahko zagotovo pripomorejo tudi zaposleni, s svojimi idejami in inovacijami. Ustvarjalen zaposleni lahko pripomore k spremembam, ki vodijo v boljše in izboljšane procese. Spremembe pa so »gonilo razvoja«, ki vodijo do napredka in rasti. Ustvarjalnost, ki pomeni generiranje novih idej, je predpogoj za inovativnost. Namreč pri inovativnosti gre za koristno uporabo generiranih novih idej. Vsak človek je lahko ustvarjalen. Ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih sta odvisni od številnih dejavnikov in virov znotraj posameznika, od delovnega okolja v katerem dela ter od zunanjih faktorjev in vplivov iz okolja. O ustvarjalnosti in inovativnosti lahko govorimo na treh ravneh: na ravni posameznika, timov in organizacij. Znotraj vsake ravni so različni dejavniki, ki vplivajo na ustvarjalnost in inovativnost posameznikov, timov in organizacije na splošno. Vsaka organizacija je lahko inovativna, vendar je predpogoj vpeljava inovativne miselnosti na vse ravni podjetja. Zdi se, da je v storitveni panogi težje doseči ustvarjalnost in inovativnost, saj slednji nista neposredno povezani s produkti, ki jih podjetje ponuja. V nalogi obravnavamo bančno panogo na primeru Banke Zadovoljnih d.d.. Ugotavljamo, da obravnavana banka ne sodi med inovativna podjetja. Še več, stopnja inovativnosti je na nizki ravni tako na ravni posameznikov, na ravni timov, kot na ravni organizacije. Nizka je tudi inovativna klima. Obstajajo številne metode za dvig ustvarjalnosti in inovativnosti pri delu ter metode merjenja slednjih. Tako obravnavani banki ponujamo rešitve za doseganje inovativne miselnosti ter za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti zaposlenih. Slednje bo vodilo do stvaritve inovativne banke, kar ji bo omogočilo dolgoročno rast in razvoj na nepredvidljivem in turbulentem tržišču.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, zaposleni, timi, organizacija, banka
Objavljeno: 23.05.2014; Ogledov: 1081; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (813,12 KB)

97.
POVEZAVA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI Z INOVATIVNOSTJO ORGANIZACIJE
Vesna Adam, 2014, magistrsko delo

Opis: Inovativnost organizacij je vedno bolj odvisna od izobraženih, usposobljenih, ustvarjalnih, inovativnih in družbeno odgovornih zaposlenih, saj so ravno ti strateško bogastvo in pogoj uresničevanja njenih razvojnih strategij. Razvoj zaposlenih pomeni zagotavljanje ustrezne vrste in kvalitete človeških virov, preko procesa vzgoje, izobraževanja in usposabljanja, učenja, osebnega in kariernega razvoja, rednih letnih razgovorov, spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti zaposlenih. Spremembe v družbi zahtevajo, da se zaposleni izobražujejo in sledijo tem spremembam, ki so v današnjem času vse pogostejše ter da hkrati obvladajo dela in naloge, ki jih narekujejo zahteve trga, ter sodobne vrednote, kulturo, etiko in norme (VKEN). Organizacije pa morajo zagotavljati človeške vire, ki učinkovito izvršujejo naloge, ki neprestano izboljšujejo kvaliteto opravljenih del ter se razvijajo v smeri neprestanega napredka. Pri tem pa je pomembno, da imajo organizacije dobro razvit model razvoja človeških virov, ki zaposlenim nudi možnost izboljšanja njihovega znanja in spretnosti. Osnova za uspešno uporabo modela razvoja človeških virov v praksi je pravilno zasnovan model, ki vključuje potrebne gradnike, kot so: raziskovalno središče, izobraževalno središče, center za določanje zahtevanih znanj in pristojnosti zaposlenih za posamezna delovna mesta, skupina za spremljanje ustvarjalnosti, inovativnosti, razvoja zaposlenih in uspešnosti organizacije, razvoj družbene odgovornosti kot lastnosti in prakse vseh ter upoštevanje sedmih načel družbene odgovornosti v praksi podjetja. Pri tem pa je pomembno, da organizacije neprestano proučujejo prednosti in slabosti uporabljenega modela razvoja človeških virov v praksi ter ga po potrebi dograjujejo za doseganje zastavljenih ciljev razvoja svojih zaposlenih.
Ključne besede: inovacije, ustvarjalnost, inovativnost, strateški razvoj človeških virov, razvoj človeških virov, družbena odgovornost
Objavljeno: 14.04.2014; Ogledov: 1101; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

98.
USTVARJALNOST KOT POGOJ ZA INOVATIVNOST
Darja Kranjc, 2013, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta pojma, ki sta tesno povezana. Organizacija, ki želi biti učinkovita in uspešna, mora biti hkrati ustvarjalna in inovativna. Ustvarjati mora boljše proizvode, iskati izvirnejše tržne poti, neprestano izboljševati tehnologijo in posodabljati proizvodnjo. Nenehne spremembe so pogoj za konkurenčnost na trgu. Ustvarjalne ideje so jedro vsake organizacije. Ideje so priložnost za zaposlene, za organizacijo in celotno družbo. Vsakdo ima ustvarjalni potencial, vendar je potrebno večino ljudi spodbuditi, da ga izrazijo. Zato mora organizacija ustvariti takšno organizacijsko kulturo, ki bo naklonjena ustvarjanju inovacij. Od zaposlenih mora zahtevati komunikativnost, interdisciplinarno znanje, predvsem pa kakovostne medsebojne odnose, ki so podlaga za ustvarjalne rezultate, rešitve in ideje, kot produkt reševanja skupno zastavljenih izzivov. Metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja so odlično pomagalo pri ustvarjanju idej. Zaposlene vodijo k ustvarjanju novih zamisli in pripomorejo k razvoju ustreznejše klime v organizaciji. Obenem omogočajo reševanje težav, napovedovanje nekaterih dogodkov in procesov, zaposlene osvobajajo, bogatijo njihovo osebnost ter pomembno vplivajo na razvoj medosebnih odnosov. Ustvarjalnost in inovativnost v javnem sektorju je prav tako pomembna kot v gospodarstvu. Pogosto je javni sektor deležen kritik glede inovativnosti, vendar se v zadnjih letih stereotip spreminja in potekajo aktivnosti v zvezi z odpravo administrativnih ovir, večja je usmerjenost k uporabnikom in izboljšuje se kakovost poslovanja. V empiričnem delu ugotavljam stanje ustvarjalnosti in inovativnosti Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti ter na podlagi ugotovitev podam predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: Ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja, inovacije, inovativnost, javni sektor, Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 1583; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

99.
UČINKI INOVACIJSKO-PODJETNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA NA SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI IN SMISELNOST UVAJANJA OMENJENIH VSEBIN MED OSNOVNOŠOLCE V SLOVENIJI
Patricija Halilović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija poudarja pomen podjetništva. V nalogi smo se osredotočili in omejili na inovacijsko-podjetniško izobraževanje osnovnošolcev. Za potrebe disertacije smo uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v osnovnošolski sistem v Sloveniji opredelili široko. Inovacijsko-podjetniško izobraževanje na določenih osnovnih šolah v Sloveniji poteka na osnovi podjetniškega ali UPI (ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost) krožka. V disertaciji smo proučevali učinke inovacijsko-podjetniškega izobraževanja učencev, torej učinke podjetniškega in UPI krožka na inovacijsko-podjetniške rezultate učencev in na podlagi učinkov prikazali, da je uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v programe osnovnošolskega izobraževanja smiselno. Cilj disertacije je odgovoriti na osnovno raziskovalno vprašanje, in sicer: »Kakšni so učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja osnovnošolcev v Sloveniji? in Ali je na podlagi teh učinkov uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja v osnovnošolski sistem v Sloveniji smiselno?« Iz tega ključnega raziskovalnega vprašanja izhaja osrednja teza doktorske disertacije: »Uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja med osnovnošolce v Sloveniji je smiselno, saj pripomore k razvoju pozitivne ustvarjalne klime in podjetnih lastnosti, povečuje ustvarjalnost, obvladovanje inovacijskega procesa in fleksibilnost (prilagodljivost spremembam) učencev ter pripomore tudi k širjenju njihovega podjetniškega znanja.« Osrednjo tezo smo preverjali z več postavljenimi hipotezami. Disertacija je razdeljena na dva dela: teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo v drugem poglavju proučili podjetnika in podjetništvo. Cilj poglavja je bil opredelitev pojmov podjetnik in podjetništvo. Temeljni prispevek tega poglavja je v strnjenem, a v celovitem pregledu obsežne opredelitve omenjenih pojmov. Tretje poglavje obravnava teoretična izhodišča ustvarjalnosti. Ugotovili smo, da pri proučevanju ustvarjalnosti avtorji uporabljajo različna teoretična izhodišča ali njihovo kombinacijo. Zato ugotavljamo, da je pri proučevanju ustvarjalnosti smotrno kombinirati več teoretičnih izhodišč, saj se le-ta med seboj dopolnjujejo in upoštevajo različne vidike ustvarjalnosti. V tem poglavju smo opredelili tudi dejavnike, za spodbujanje ustvarjalnosti osnovnošolcev pri pouku in sicer metode poučevanja, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje in ustvarjalnost učencev, razredno klimo, učitelja, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in motivacijo. Ustvarjalnost nas lahko vodi v inovativnost, kar opredeljujemo v četrtem poglavju. V petem poglavju opredeljujemo podjetniško izobraževanje. Opredelili smo možnosti pridobivanja podjetniških znanj preko formalnih in neformalnih oblik izobraževanja, naredili pregled institucij podpornega okolja za podjetniško izobraževanje in inovativnost ter predstavili primere dobre prakse na področju podjetniškega izobraževanja mladih. V šestem poglavju smo se osredotočili na podjetniško izobraževanje v šolskem sistemu v Sloveniji. V tem poglavju smo predstavili stopnje razvoja podjetniškega izobraževanja v Sloveniji in podrobneje opisali razvoj podjetniškega krožka namenjenega osnovnošolcem. Po opredelitvi teoretičnih izhodišč v sedmem in osmem poglavju prikazujemo rezultate empirične analize. V empiričnem delu disertacije smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno tezo. Na podlagi ugotovitev smo osrednjo raziskovalno tezo potrdili, saj smo spoznali, da inovacijsko-podjetniško izobraževanje pripomore k razvoju pozitivne ustvarjalne klime in podjetnih lastnosti, povečuje ustvarjalnost, obvladovanje inovacijskega procesa in fleksibilnost (prilagodljivost spremembam) učencev ter pripomore tudi k širjenju njihovega podjetniškega znanja, zato je uvajanje inovacijsko-podjetniškega izobraževanja med osnovnošolce v Sloveniji smiselno.
Ključne besede: Ustvarjalnost, inovativnost, podjetništvo, podjetniško usposabljanje in izobraževanje, podjetniško izobraževanje v šolskem sistemu, učinki inovacijsko-podjetniškega izobraževanja osnovnošolcev v Sloveniji.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1854; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

100.
Socialna vključenost oseb z okvaro vida na področju ustvarjalnosti in športa v mednarodni izmenjavi
Anja Rešeta, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z raziskovanjem posameznih vidikov socialnega vključevanja slepih in slabovidnih, zlasti na področju športa, ustvarjalnosti, participacije v mednarodni izmenjavi in na področju izobraževanja. V teoretičnem delu so sistematično predstavljeni pripomočki, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni, v strnjeni obliki je prikazano izobraževanje slepih in slabovidnih v Sloveniji, kot tudi v nekaterih evropskih državah, udejstvovanje na športnem področju ter področju ustvarjalnosti. Poudarjeni so primeri dobrih praks, ki pripomorejo osebam z okvaro vida k boljši socialni vključenosti v družbo, pri čemer ugotavljamo, da ima delovanje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z različnimi programi socialnega vključevanja, izjemno pomembno vlogo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na vzorcu 20 slepih in slabovidnih udeležencev mednarodne izmenjave v Belgiji. Mednarodna izmenjava je dober primer socialnega vključevanja te populacije. Ugotovili smo, da se slepi in slabovidni na izmenjavi počutijo pozitivno, da se socialno vključujejo preko (različnih) športnih dejavnosti, nekoliko manj se ukvarjajo z ustvarjalnostjo. Rezultati kažejo tudi, da je bila socialna vključenost v času njihovega obveznega izobraževanja delna, zlasti vključenost v vrstniško skupino, večina pa jih je zaključila izobraževanje v rednih programih in ne v specializiranih ustanovah. Diplomsko delo predstavlja pomemben prispevek k spremljanju socialne vključenosti slepih in slabovidnih ter raziskovanju različnih možnosti za razvoj tega področja.
Ključne besede: osebe z okvaro vida, socialna vključenost, šport, ustvarjalnost, mednarodne izmenjave
Objavljeno: 13.11.2013; Ogledov: 1314; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici