1. Vključevanje različnih plesnih zvrsti v obogatitveno dejavnost v vrtcu : diplomsko deloBarbara Marčič, 2025, diplomsko delo Opis: Tematika diplomskega dela je vključevanje različnih plesnih zvrsti v obogatitveno dejavnost v vrtcu in njihov vpliv na ustvarjalnost predšolskih otrok. Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti, kako otroci sprejemajo različne plesne zvrsti in v kolikšni meri te spodbujajo njihovo plesno izražanje, motivacijo in domišljijo. V okviru praktičnega dela so bile izvedene načrtovane plesne dejavnosti, ki so vključevale sodobni ples, balet, ljudski ples in hiphop. Podatki so bili zbrani preko opazovanja in evalvacij izvedenih dejavnosti.
Rezultati kažejo, da so otroci dejavnosti z veseljem sprejeli, da so bile vse plesne zvrsti ustrezno prilagojene njihovi starosti in da so pomembno vplivale na razvoj njihove ustvarjalnosti in plesnega izraza. Otroci so v plesnem ustvarjanju z navdušenjem preizkušali nove gibalne možnosti, spontano prenašali značilnosti posameznih zvrsti v svojo improvizacijo ter z veseljem sodelovali pri skupinskem izražanju.
Ugotovitve potrjujejo, da vključevanje različnih plesnih zvrsti v vzgojno delo pomembno prispeva k celostnemu razvoju predšolskih otrok ter ponuja možnosti za nadgradnjo plesne vzgoje v vrtcu.
Ključne besede: plesne zvrsti, predšolski otroci, ustvarjalnost, obogatitvena dejavnost
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (3,55 MB) |
2. Kompetentnost učiteljev za ustvarjalno poučevanje in prepoznavanje ustvarjalno nadarjenih učencev : magistrsko deloKaja Žvan, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kompetentnost učiteljev za ustvarjalno poučevanje ter prepoznavanje nadarjenih učencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi ustvarjalnosti, kreativnosti, inovativnosti in nadarjenosti, predstavljeni so tipi ustvarjalnosti, vpliv okolja ter ključne teorije in metode merjenja ustvarjalnosti. Poudarjen je pomen spodbujanja ustvarjalnosti v šolskem okolju in vloga učitelja pri prepoznavanju in razvoju nadarjenih posameznikov.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi med učitelji z različnimi delovnimi mesti v šolstvu in z različno dolžino delovne dobe, s ciljem ugotoviti stopnjo njihove kompetentnosti za uporabo ustvarjalnih učnih metod ter prepoznavanje nadarjenih učencev. Analizirani so dejavniki, kot so strokovno izobraževanje, pogostost uporabe ustvarjalnih učnih metod, zaznane ovire in povezava med ustvarjalnostjo ter nadarjenostjo. Rezultati nudijo vpogled v trenutno stanje ter smernice za izboljšanje pedagoške prakse, ki spodbuja razvoj ustvarjalnih in nadarjenih učencev.
Ključne besede: ustvarjalnost, kreativnost, inovativnost, produktivnost, inteligentnost, domišljija, nadarjenost, ustvarjalna nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. Razvoj tehniške ustvarjalnosti otrok skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v vrtcu : diplomsko deloLana Špes, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo, z naslovom »Razvoj tehniške ustvarjalnosti otrok skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v vrtcu«, sestavlja teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so predstavljene razvojne značilnosti otrok, didaktična izhodišča tehniške vzgoje in tehnično-tehnološke vsebine.
V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno-kvalitativna raziskovalna metoda, z uporabo vprašalnika za otroke. Vzorec je obsegal 20 otrok, starih 4–5 let, iz Vrtca Rogoza – Sonček. Rezultati so pokazali nizko poznavanje tekstilnih materialov in orodij, a hkrati visoko izražen interes za ustvarjanje.
Praktični del vključuje izvedbo petih tehniških dejavnosti z ocenjevanjem otrokovega dela in s samovrednotenjem. Ugotovljene so bile razlike v angažiranosti, samostojnosti, spretnostih, varnostnem ravnanju in težavnosti, neodvisno od predhodnega znanja ali spola. Dejavnosti so pri večini otrok spodbudile zanimanje, ustvarjalnost in ponos.
Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju otrokovega predhodnega znanja in interesa ter poudarjajo pomen raznolikih, varnih in razvojno ustreznih izzivov. Hkrati so vzgojiteljem ponujene konkretne smernice za tehniške dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, tehniška vzgoja, tehniška ustvarjalnost, tekstil, praktični izdelki
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (10,59 MB) |
4. Ustvarjalnost tretješolcev pri pisanju domišljijskega binoma in njihova pravopisna zmožnost : magistrsko deloZala Kren, 2025, magistrsko delo Opis: Ustvarjalnost in sporazumevalna zmožnost sta osnovni sestavini jezikovnega razvoja učencev v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Eden temeljnih ciljev pouka slovenščine je razvijanje sporazumevalne zmožnosti s sprejemanjem (poslušanjem in branjem) in tvorjenjem (govorjenjem in pisanjem) različnih besedil. Sporazumevalno zmožnost ob poimenovalni, skladenjski in pravorečni sestavlja tudi pravopisna zmožnost, ki zajema obvladovanje pisanja besed, povedi in celotnih besedil v skladu s pravili slovenskega jezika. V magistrskem delu nas zanima, kako se ta zmožnost izraža pri ustvarjalnem pisanju oz. ali pravopisna zmožnost, ki jo učenci razvijejo do konca 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, vpliva na ustvarjalnost njihovih pisnih izdelkov. Cilj raziskave je ugotoviti, ali obstaja korelacija med ustvarjalnim pisanjem tretješolcev in njihovo pravopisno zmožnostjo. Domišljijski binom kot posebna oblika domišljijskega pisanja spodbuja ustvarjalno mišljenje, hkrati pa nudi vpogled v jezikovno natančnost učencev.
V empiričnem delu smo analizirali spise 42 učencev ene izmed mariborskih osnovnih šol, zbrane ob koncu šolskega leta 2023/2024. Z analizo smo ugotavljali prisotnost ustvarjalnih elementov, kot so asociativno oddaljeni dogodki, igrivost in personifikacija, ter spremljali pravopisne napake. Rezultati so pokazali, da med ustvarjalnostjo in pravopisno zmožnostjo ni močne povezave, kajti visoka ustvarjalnost se lahko pojavi tudi pri učencih z več pravopisnimi napakami in obratno. Ugotovitve poudarjajo pomen ločenega spodbujanja ustvarjalnega pisanja in jezikovne natančnosti ter hkrati potrjujejo domišljijski binom kot učinkovito orodje za razvijanje ustvarjalnosti v osnovni šoli.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno pisanje, domišljijski binom, pravopis, pravopisna zmožnost
Objavljeno v DKUM: 31.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Razvijanje ročnih del v okviru razširjenega programa (RaP) na območju občine Šmarje pri Jelšah : magistrsko deloAnja Šket, 2025, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom smo raziskovali interese četrtošolcev in petošolcev Osnovne šole Šmarje pri Jelšah s podružnicami glede ročnih del. V teoretičnem delu smo opredelili pojme ustvarjalnost, motorične spretnosti in razširjen program, ki predstavlja novost v slovenskem šolskem sistemu in se postopoma uvaja v osnovne šole po Sloveniji. Nadaljevali smo poimenovanje ročnih del in vsako izmed izbranih ročnih del podrobneje opisali. Analiza odgovorov anketnega vprašalnika 198 učencev je pokazala, da učenci prosti čas preživljajo v naravi ali pa se ukvarjajo s športom. Želijo pridobiti znanja ročnih del. Deklice se želijo v največji meri naučiti kvačkanja in šivanja, skoraj tretjina dečkov pa ni zainteresiranih za ročna dela, preostali se želijo v največji meri naučiti kvačkanja. Učenci so pokazali največje zanimanje za izdelovanje uporabnih izdelkov, dekorativni izdelki jih zanimajo nekoliko manj. Raziskava je pokazala pomanjkanje dejavnosti v občini Šmarje pri Jelšah, predvsem na podružničnih šolah. Na podlagi ugotovitev smo izdelali letni delovni načrt za izvajanje dejavnosti ročnih del znotraj razširjenega programa. Ta je razdeljen na pet sklopov, cilj vsakega sklopa je, da se učenci naučijo osnov šivanja, vezenja, kvačkanja in pletenja ter poznajo njihove pripomočke in ustrezne materiale. Za vsak sklop so predstavljeni izdelki, ki jih lahko izdelajo učenci.
Ključne besede: ročna dela, ustvarjalnost, razširjen program, učenci, letni delovni načrt
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (9,01 MB) |
6. Pojmovanja ustvarjalnosti in stališča do te pri sedanjih in bodočih vzgojiteljicah predšolskih otrokPetra Dolenc, Gaja Čehovin, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Pojmovanja ustvarjalnosti pomembno determinirajo vzgojiteljeva ravnanja v pedagoški praksi. Z empirično raziskavo smo zato želeli preveriti, kakšna so prevladujoča razumevanja koncepta ustvarjalnosti pri sedanjih in bodočih vzgojiteljicah, kako opredeljujejo ustvarjalno mišljenje in vedenje otrok ter kako ocenjujejo pomen vrtca pri spodbujanju otrokove ustvarjalnosti. Za namene raziskave smo oblikovali večdelni vprašalnik, ki sta ga izpolnili skupini vzgojiteljic predšolskih otrok in študentk predšolske vzgoje. Večina udeleženk ima ustrezno teoretično znanje s področja ustvarjalnosti, kljub temu pa so se med skupinama pokazala manjša razhajanja, ki so lahko posledica nekaterih implicitnih prepričanj o ustvarjalnosti in zaznavanju lastne vloge pri podpiranju ustvarjalnega vedenja predšolskih otrok.
Ključne besede: ustvarjalnost, predšolska vzgoja, implicitne teorije o ustvarjalnosti
Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (4,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Glasbene didaktične igre in glasbeno-razvojni dosežki prvošolcevBarbara Kopačin, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku smo preučevali, kako redno izvajanje glasbeno didaktičnih iger pri pouku drugih šolskih predmetov vpliva na dvig rezultatov glasbenih sposobnosti. Za namen raziskave, v katero je bilo vključenih 71 prvošolcev, smo izvedli eksperiment, v okviru katerega smo v izbrani osnovni šoli štiri mesece izvajali glasbeno didaktične igre pri različnih predmetih. Učenci so na začetku in na koncu izvedenih dejavnosti reševali glasbeni preizkus, ki smo ga razvili za namen raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci eksperimentalne skupine na testiranju dosegli boljše rezultate kot učenci kontrolne skupine pri večini nalog.
Ključne besede: glasbena vzgoja, didaktične igre, glasbena didaktična igra, glasbena ustvarjalnost, glasbeni inštrumenti, melodični posluh, ritmični posluh, začetni pouk, igranje na male instrumente
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (4,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Inovativni načini spodbujanja ustvarjalnosti v izbranih podjetjih v Silicijevi doliniAdrijan Pregl, 2021, magistrsko delo Opis: Ko govorimo o podjetjih in njihovem poslovanju, le redkokdaj istočasno pomislimo še na ustvarjalnost. Prva asociacija ob omembi podjetja in njegovega poslovanja je vsekakor služenje denarja, medtem ko ob ustvarjalnosti najprej pomislimo na umetnost in domišljijo. Toda na prvi pogled nekoliko neskladna pojma, poslovanje in ustvarjalnost, sta predstavljala jedro našega magistrskega dela. Inspiracijo za magistrsko delo, v katerem smo raziskovali omenjena pojma in povezave med njima, smo našli v naših vsakdanjih življenjih, kjer nam ustvarjalnost lajša opravljanje vsakodnevnih opravil in omogoča premagovanje problemov na svojevrsten način. Zato smo se vprašali, ali lahko z njo podobno dosežemo tudi v podjetjih in na kakšen način jo v tem specifičnem okolju tudi spodbuditi.
V magistrskem delu smo obravnavali ustvarjalnost in iskali inovativne načine za spodbujanje le-te v podjetjih. Ker je ustvarjalnost nedvoumno povezana z inovativnostjo, saj te brez nje ni, smo za lažje razumevanje opredelili tudi njo. K teoretičnim izhodiščem smo dodali še definiranje ustvarjalne organizacije, katere temelja sta ravno ustvarjalnost in inovativnost. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšen pomen ima ustvarjalnost za podjetje. Na podlagi tega poglavja smo lahko pričeli sklepati, ali je ustvarjalnost smiselno spodbujati. To nam je odprlo naslednje poglavje, v katerem smo iskali in raziskovali klasične tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti. Dotaknili smo se individualnih in skupinskih tehnik ter metod. Pri iskanju najprimernejših primerov iz prakse smo se podali onstran luže, natančneje v Silicijevo dolino. Analizirali smo različna podjetja, ki slovijo po premikanju mej mogočega, tako v tehničnem kakor tudi v ustvarjalnem smislu. Izrisal se nam je vzorec, na podlagi katerega smo spoznali, da sta skrb in vlaganje v človekovo psihološko dobro počutje ključni za sproščanje ustvarjalnih potencialov pri zaposlenih.
Ustvarjalnost v poslovnem svetu je način razmišljanja, ki inspirira, izziva in pomaga ljudem poiskati inovativne rešitve ter iz problemov ustvariti priložnosti. Ustvarjalnost je glavni razlog, zakaj nas nekatera podjetja navdušujejo z novimi in osupljivimi idejami, medtem ko druga le sledijo že uhojeni poti. Ustvarjalnost je vir inovativnosti in inspiracije, zaradi česar bi morala biti v vseh podjetjih med največjimi prioritetami.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalni posameznik, ustvarjalna organizacija, pomen ustvarjalnosti, tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. Vpliv managerjev na ustvarjalnost zaposlenihTinkara Hren, 2024, magistrsko delo Opis: V dobi nenehnih sprememb in konkurenčnega poslovnega okolja, postaja ustvarjalnost kritični dejavnik, ki podjetjem omogoča, da se razlikujejo in izstopajo. Magistrsko delo se osredotoča na raziskavo pomena ustvarjalnosti managerjev in njen vpliv na stil vodenja ter ustvarjalnost zaposlenih v podjetju. Metodologija raziskave je kvantitativne narave, ki temelji na podatkih, zbranih s pomočjo anketiranja zaposlenih v velikem proizvodnem podjetju. Z anketnim vprašalnikom smo želeli raziskati povezave med percepcijo ustvarjalnosti vodij in ustvarjalnih kompetenc zaposlenih. Celotna raziskava je temeljila na dveh osnovnih hipotezah. Prva se nanaša na povezavo med ustvarjalnostjo managerjev in izbiro njihovega stila vodenja, druga pa na vpliv te ustvarjalnosti na ustvarjalne sposobnosti zaposlenih. Analiza rezultatov je pokazala, da managerjeva ustvarjalnost pozitivno vpliva na spodbujanje sodelovanja in inovacij ter s tem na kreativno delovanje in zadovoljstvo zaposlenih pri delu, kar potrjuje hipotezi o pomembnem vplivu managerjeve ustvarjalnosti na izbiro stila vodenja in na ustvarjalnost zaposlenih. Diskusija rezultatov je pokazala, da ustvarjalnost v vodstvenih vlogah ni le pomembna, ampak je temeljnega pomena za razvoj in napredovanje organizacije, pri čemer različni dejavniki, kot so psihološka varnost, povratne informacije in podpora vodstva, pomembno prispevajo k izražanju in razvoju kreativnih sposobnosti znotraj ekip.
Ključne besede: ustvarjalnost, vodenje, menagement, zaposleni, podjetje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. Razvijanje likovnih sposobnosti učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z vidika implementacije sodobne likovne umetnosti : doktorska disertacijaKatja Kozjek Varl, 2024, doktorska disertacija Opis: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov.
V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način.
Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Ključne besede: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 92
Celotno besedilo (12,04 MB) |
