| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
USTVARJALNOST IN USTVARJALNO SODELOVANJE SODELAVCEV NA TEMELJU SUBJEKTIVNEGA DOBREGA POČUTJA
Suzana Stoporko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Brez ustvarjalnosti ni idej, ki bi pripeljale do inovacij, nujnih za preživetje podjetja. Zato pa je pomembna ustvarjalna svoboda. V današnjem času je spodbujanje ustvarjalnosti izrednega pomena, saj zagotavlja obstoj in razvoj podjetij. Za večjo ustvarjalnost zaposlenih je ključnega pomena subjektivno dobro počutje zaposlenih. Diplomski seminar tako obravnava ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje in subjektivno dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Ustvarjalno mišljenje, ki ga spodbuja subjektivno dobro počutje, največkrat poteka v fazah, ki jim pravimo priprava, zorenje, razsvetlitev in preverjanje. Pri iskanju idej si lahko pomagamo z mnogimi tehnikami ustvarjalnega mišljena, ki lahko potekajo skupinsko ali individualno. Vse ideje, ki jih lahko dobimo s tehnikami ustvarjalnega mišljenja, pa niso nujno vedno koristne. Z raziskavo, ki smo jo izvedli v podjetju Impol d.o.o., smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni ter kakšno je subjektivno dobro počutje zaposlenih. Ugotovili smo, da so anketirani zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni, da radi oblikujejo nove ideje ter jih predstavijo sodelavcem. Z analizo smo ugotovili, da najbolj spodbuja zanimivost dela ustvarjalnost ter plača in druge materialne oblike nagrajevanja. Lestvica zadovoljstva z življenjem je pokazala, da so zaposleni v povprečju zadovoljni z življenjem. Prav tako smo z analizo raziskave ugotovili, da na delovnem mestu prevladujejo prijetni občutki, neprijetni pa so prisotni redko.
Ključne besede: Ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje, tehnike ustvarjalnega mišljenja, ustvarjalno mišljenje, subjektivno dobro počutje, pozitivna psihologija.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2448; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (451,27 KB)

2.
Inovacijski management v športnih organizacijah
Vasja Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije. Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv. Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
METODE ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI V MIKRO PODJETJIH
Luka Verdnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Prepričani smo, da najboljše in najkoristnejše ideje za izboljšave delovnega procesa poznajo zaposleni, ki opravljajo ter aktivno sodelujejo v določenem procesu dela in zato vedo, kako ga izboljšati. Ustrezna spodbuda, komunikacija in sodelovanje med vodstvom in zaposlenimi igrajo pomembno vlogo, ko govorimo o tem, zakaj zaposleni določeno stvar naredijo dobro, oziroma zakaj ne. Učinkovite metode in vzvodi, ki povečujejo ustvarjalno razmišljanje v delovnem procesu, so lahko že manjše spodbude in enostavne spremembe, vendar morajo biti zaposlenim predstavljene z ustrezno motivacijo, v delovni proces pa vpeljane pravilno. Vodstvo mora nadgraditi svoja znanja in jih uporabljati tako, da bo pri zaposlenih doseglo premik v razmišljanju od »moram delati kot doslej, ker je to edini način …« k »hočem, tako bo zagotovo boljše, vem, da lahko, in želim…«. V poglavjih 2.- 5. smo preučili teoretične okvirje in sodobne metodološke pristope na temo ustvarjalnosti in inovativnosti. Pozornost smo namenili preučevanju teoretičnih podlag, ki so pomembne za vzpostavljanje ustrezne, ustvarjalno naravnane organizacijske klime. Preučevali smo tako teoretične podlage, kot tudi v praksi uporabljene pristope, s katerimi vodstva uspešnih podjetij pospešujejo ustvarjalno razmišljanje in tako bolj inovativno upravljajo s človeškim potencialom. Poglavje 6. pregledno orisuje načrtovanje, izvedbo in rezultate lastne analize. S pomočjo anketnega vprašalnika smo poskušali s strani relevantnih, v analizo vključenih poslovnih subjektov, pridobiti čim več uporabnih informacij, ki se nanašajo na procese spodbujanja ustvarjalnega razmišljanja sodelujočih v mikro slovenskih podjetjih. Interpretacija podatkov ponuja vpogled v dejansko stanje in izpostavlja nekatere pomembne ugotovitve, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšave ali pa jih primerjati s stanjem v večjih podjetjih. V 7., sklepnem poglavju, smo glede na vse ugotovitve predlagali lasten model povezanih metod za sistematično spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih in posledično višjo stopnjo inovativnosti v slovenskih mikro podjetjih. Poimenovali smo ga SURZIP MODEL (Sistem za Ustvarjalno Razmišljanje Zaposlenih in Inovativnost Podjetij).
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, inoviranje, mikro podjetja, vodenje, posameznik, skupina, motivacija, sodelovanje, sistem
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 519; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici