1. Trajnostne rešitve za problematiko upada čebel in inovativni pristopiMaša Simonič, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj desetletjih je tehnologija spremenila naš svet, naš način življenja, način, kako delamo, načine razmišljanja in na koncu zaznavanje nas samih in našega okolja. Kako tehnologija raste, uspeva in cveti, je usklajeno z normami, vrednotami in prepričanji. Tako kot si dandanes ne znamo predstavljati sveta brez tehnologije, si ga ne moremo predstavljati brez čebel. Čebele predstavljajo ključni del našega okolja in so glavne opraševalke cvetočih rastlin. Z opraševanjem ohranjajo rastlinske vrste, od teh pa je odvisno življenje ljudi in živali. Čebele so pravzaprav ključni del našega življenja, zato sta razumevanje in zaščita čebel ključna za zdravje našega planeta.
V teoretičnem delu smo se poglobili v problem upada števila čebel in njihove nenadomestljivosti tako za ljudi kot tudi za okolje. Na začetku je predstavljenih nekaj osnovnih pojmov s področja inovacij. V povezavi s tem smo se osredotočili tudi na družbeno odgovornost; družbeno odgovorni smo takrat, ko delujemo trajnostno. Trajnostno delujemo, ko upoštevamo potrebe današnje družbe in pri tem pazimo, da ne ogrožamo prihodnjih generacij. Poglobili smo se v trajnostno naravnanost in ustvarjalno razmišljanje, saj praktični del naloge temelji prav na tem. Na koncu teoretičnega dela smo podrobno opisali Debonovo metodo šestih klobukov, ki je bila vodilo naše delavnice s čebelarji s Štajerske. Z analizo literature in v nadaljevanju s praktičnim delom smo želeli prikazati uporabnost metode, ki spodbuja ustvarjalno razmišljanje.
V praktičnem delu naloge smo se osredotočili na predstavitev čebel in umetnih čebeljih prototipov. Izpostavili smo prednosti in slabosti robotskih prototipov ter njihov vpliv na nas in naše okolje. Ker se hitrost upada čebel ne zmanjšuje, smo se poglobili v iskanje vzrokov, zakaj je od leta 2006 zaznan tolikšen upad teh opraševalk. Močno smo poudarili čebele in njihov pomen za nas ter opisali škodo, ki jo lahko povzroči upad čebel. Na koncu je opisana delavnica s čebelarji, ki smo jo izvedli julija 2022. Delavnico s čebelarji smo izvedli s pomočjo Debonove metode in tako s sodelujočimi razvili razpravo, ki je bila usmerjena na eno temo (ločevali smo informacije od ustvarjalnosti, čustva od logike itn.).
Rezultati delavnice so pokazali, da smo Slovenci v ospredju v reševanju problematike upada čebel. Medtem ko se v tujini zatekajo k tehnologiji in tovrstnim rešitvam, se v Sloveniji s problemi soočamo na okolju prijazen način. Dejstvo je, da število čebel upada, ampak to je predvsem odvisno od nas, ljudi, in od našega ravnanja z okoljem in z vsem, kar nas obdaja.
V nalogi poudarjamo tudi trajnost – zavedati se namreč moramo svojih dejanj in posledic, ki jim sledijo. Truditi se moramo za svet, v katerem naša dejanja utirajo pot za boljši jutri. Skupaj lahko pustimo boljši svet za generacije, ki prihajajo za nami.
Ključne besede: metoda šestih klobukov, trajnostni razvoj, ustvarjalno razmišljanje, inovacije, čebele, robotski prototip
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 304; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
2. Vitko inoviranjeLuka Pozne, 2020, diplomsko delo Opis: V raziskovalnem delu izhodišče predstavlja invencijsko-inovacijski management in z njim povezan Toyotin način vitke proizvodnje kot inovacija in vzgled za ostala storitvena in proizvodna podjetja. Ob opredelitvi invencijsko-inovacijskega managementa ter njegovega pomena za podjetja, smo se osredotočili na različne načine poslovanja sodobnih podjetij, kjer smo ločili med obrtniškimi proizvodnjami, masovnimi proizvodnjami ter vitkimi proizvodnjami, nakar bomo ugotavljali njihove posledice na daljši časovni rok. Poglobili smo se v pomen celovitosti, ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih na vseh hierarhičnih ravneh ter spodbujanju inovativnih idej v podjetju. Na primeru smo pojasnili kako lahko uvajanje vitkega načina poslovanja zmanjša tako imenovane potrate pri poslovanju, ki se kažejo kot neizkoriščen čas, skladiščenje, zastoji itd. ter pomembnostjo sinergije vseh zaposlenih v podjetju, saj zniževanje stroškov ter zagotavljanje kvalitetnejšega rezultata naj ne bi bila problema s katerim bi se naj ukvarjal samo vrhovni management, ampak vsi zaposleni na vseh ravneh, da lahko podjetje maksimalno izkoristi dane zmogljivosti.
Ključne besede: Invencija, inovacija, vitko poslovanje, celovitost, inovativnost, sodelovanje, ustvarjalno razmišljanje.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1391; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. Inovativno upravljanje človeških virovAlen List, 2019, diplomsko delo Opis: V raziskovalnem delu bo izhodišče predstavljal invencijsko-inovacijski management in s tem povezan management kadrov. Na podlagi opredelitve osnovnih pojmov inovacijskega managementa bomo predstavili načine kako lahko vodstvo v svoje podjetje vpelje inovativno poslovanje, ki bo vodilo do učinkovitejših rezultatov in ugodnejše klime na dolgi rok. Spoznali bomo kako pomembna je inovativnost, celovitost in ustvarjalno razmišljanje. S pomočjo inovacijskega managementa bomo na podlagi Maslowe hierarhije potreb opredelili inovativni sistem motiviranja. Zraven motiviranja pa so v današnjem času potrebne spremembe tudi na področju vodenja. Na podlagi raznih možnih alternativnih pristopov, bomo oblikovali najbolj inovativnega, katerega odnos bo temeljil na soodvisnosti med dobrimi medsebojni odnosi in uspešnim doseganjem zastavljenih ciljev. Izhodišče uspešnega poslovanja organizacije ni zgolj domena vrhovnega managementa temveč celotnega podjetja.
Ključne besede: Inovacija, management, motiviranje, Maslow, celovitost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1180; Prenosov: 210
Celotno besedilo (805,75 KB) |
4. Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti z metodo šestih klobukov razmišljanjaMonika Klingsbichl, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu izhodišče predstavlja inovacijski management s poudarkom na ustvarjalnem razmišljanju in inovativnosti zaposlenih. Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti zaposlenih lahko prinese velik uspeh organizacijam. Pomembno je, da vodstvo organizacije svoje podrejene spodbuja k dajanju novih idej, zamisli, predlogov in možnost vključevanja v strateške odločitve. Prav tako z uporabo različnih tehnik ustvarjalnega razmišljanja spodbudimo občutek pripadnosti in zadovoljstva v organizacijski klimi. Dandanes organizacije pogosto zanemarjajo obravnavanje zaposlenih kot ključnih za uspeh organizacije. Kar privede do tega, da se zaposleni počutijo neupoštevane, niso dovolj motivirani in nimajo možnosti predlagati morebitne izboljšave, ki bi jih lahko uvedli v organizaciji sami. Na vprašanje, kako spodbuditi ustvarjalnost v organizaciji odgovarjamo s pomočjo raziskav, pridobljenih v empiričnem delu. Spodbujamo s pomočjo tehnik ustvarjalnega razmišljanja, vključitvijo zaposlenih in dobro oblikovano organizacijsko klimo. Končni cilj diplomskega projekta je bil, da smo ugotovili kako uporaba izbrane metode tj. metode šestih klobukov razmišljanja, v praksi pripomore k naprednemu razmišljanju zaposlenih in kakšen vpliv ima uporaba te metode na inovativnost organizacije. Zaposleni, ki uporabljajo metodo šestih klobukov razmišljanja, dosegajo ustvarjalnejše in boljše rešitve in hkrati s tem dosegajo večjo inovativnost podjetja.
Ključne besede: inovativnost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode ustvarjalnega razmišljanja, metoda šestih klobukov razmišljanja.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1510; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,50 MB) |
5. Ustvarjalno razmišljanje in raba USOMID metode in Metode šestih klobukov v izbranem podjetjuPatricija Celcer, 2018, magistrsko delo Opis: Ustvarjalno razmišljanje je v današnjem razvitem svetu vedno bolj potrebno za podjetja, ki želijo preživeti na tujem, kot tudi na domačem trgu rivalstva podjetij. Ustvarjalno razmišljanje spodbudi zaposlene k uvajanju novosti.
V naši magistrski nalogi smo proučevali podjetje Uliks. S pisanjem tega dela želimo pomagati preučiti uspešnost in učinkovitost vključevanja ustvarjalnega razmišljanja v poslovanje podjetij.
Z analizo literature in preučevanjem delovanja podjetja o ustvarjalnem razmišljanju hočemo dokazati, da le to prinaša koristi oziroma pozitivne rezultate in pomoč pri večji produktivnosti in sodelovanju med zaposlenimi. Tako bi se podjetje odločilo za uvajanje metod ustvarjalnega razmišljanja.
Seveda pa je potrebno vedeti, da mora biti podjetje pri sprejemanju teh metod dobro strokovno izpopolnjeno in zelo vztrajno.
Z magistrsko nalogo želimo doprinesti podjetjem z znanjem o ustvarjalnem razmišljanju in jim s tem pomagati še k boljšemu poslovanju v današnjih in v še bolj zahtevnih prihajajočih časih.
V teoretičnem delu smo orisali glavne pojme za obravnavano temo, medtem ko smo v empiričnem delu podkrepili s strukturiranimi intervjuji treh zaposlenih v družbi Uliks. Ugotavljali smo kako zaposleni vključujejo ustvarjalno razmišljanje v sodelovanje s sodelavci in delovanje podjetja. Rezultati empirične raziskave so potrdili teoretične ugotovitve oziroma rezultate, da ustvarjalno razmišljanje v podjetju daje pozitivne učinke na poslovanje podjetja in sodelovanje med zaposlenimi.
Glede na našo celotno raziskavo sklepamo, da ima podjetje, ki smo ga proučevali viden potencial za uvajanje novih metod ustvarjalnega razmišljanja.
Ključne besede: Celovitost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, USOMID metoda, Metoda šestih klobukov.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2018; Ogledov: 1890; Prenosov: 700
Celotno besedilo (1,72 MB) |
6. PRIČAKOVANJA DELODAJALCEV PRI ZAPOSLOVANJU TER NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH V RAČUNOVODSKEM PODJETJU XInes Zajc, 2017, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta smo obravnavali dva problema na primeru računovodskega podjetja X. Najprej smo reševali problem pričakovanja delodajalcev pri zaposlovanju kadrov, nato pa problem nagrajevanja zaposlenih. Delo diplomskega projekta smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili tehnike za ustvarjalno reševanje problemov. Najprej smo prestavili tehnike za definiranje idej in priložnosti, nato pa še tehnike za generiranje idej. V nadaljevanju smo opisali, kako poteka postopek pridobivanja novih sodelavcev, ter podali nekaj koristnih nasvetov, ki nam lahko pomagajo priti do zaposlitve. Na koncu smo v teoretičnem delu tudi opisali pomen in cilje nagrajevanja, ter vrste nagrad.
V praktičnem delu smo najprej opisali nastanek računovodskega podjetja X, nato smo predstavili organizacijsko strukturo podjetja, dejavnost s katero se podjetje ukvarja in storitve, ki jih opravlja za svoje stranke. Na kratko smo tudi opisali, kakšen je sistem nagrajevanja zaposlenih v tem podjetju. Tehnike za ustvarjalno reševanje problemov, ki smo jih predstavili v teoretičnem delu, smo kasneje uporabili v praktičnem delu. Problem pričakovanja delodajalcev pri zaposlovanju kadrov smo reševali s tehniko W, s tehniko ribjo kost in morfološko analizo. Problem nagrajevanja zaposlenih pa smo reševali s tehniko petih zakajev, z miselnim vzorcem in s tehniko lista oznak.
Ugotovili smo, da je nagrajevanje zaposlenih v podjetju zelo pomembno, vendar veliko podjetij temu posveča premalo pozornosti in da je zelo pomembno vedeti, koga bomo zaposlili, saj nam lahko novo zaposlen delavec v nasprotnem primeru naredi v podjetju, več škode kakor koristi.
Ključne besede: • računovodsko podjetje X, • pričakovanja delodajalcev pri zaposlovanju kadrov, • nagrajevanje zaposlenih, • ustvarjalno reševanje problemov, • tehnike za ustvarjalno razmišljanje.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2017; Ogledov: 1501; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,39 MB) |
7. METODE ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI V MIKRO PODJETJIHLuka Verdnik, 2016, magistrsko delo Opis: Prepričani smo, da najboljše in najkoristnejše ideje za izboljšave delovnega procesa poznajo zaposleni, ki opravljajo ter aktivno sodelujejo v določenem procesu dela in zato vedo, kako ga izboljšati. Ustrezna spodbuda, komunikacija in sodelovanje med vodstvom in zaposlenimi igrajo pomembno vlogo, ko govorimo o tem, zakaj zaposleni določeno stvar naredijo dobro, oziroma zakaj ne. Učinkovite metode in vzvodi, ki povečujejo ustvarjalno razmišljanje v delovnem procesu, so lahko že manjše spodbude in enostavne spremembe, vendar morajo biti zaposlenim predstavljene z ustrezno motivacijo, v delovni proces pa vpeljane pravilno. Vodstvo mora nadgraditi svoja znanja in jih uporabljati tako, da bo pri zaposlenih doseglo premik v razmišljanju od »moram delati kot doslej, ker je to edini način …« k »hočem, tako bo zagotovo boljše, vem, da lahko, in želim…«.
V poglavjih 2.- 5. smo preučili teoretične okvirje in sodobne metodološke pristope na temo ustvarjalnosti in inovativnosti. Pozornost smo namenili preučevanju teoretičnih podlag, ki so pomembne za vzpostavljanje ustrezne, ustvarjalno naravnane organizacijske klime. Preučevali smo tako teoretične podlage, kot tudi v praksi uporabljene pristope, s katerimi vodstva uspešnih podjetij pospešujejo ustvarjalno razmišljanje in tako bolj inovativno upravljajo s človeškim potencialom.
Poglavje 6. pregledno orisuje načrtovanje, izvedbo in rezultate lastne analize. S pomočjo anketnega vprašalnika smo poskušali s strani relevantnih, v analizo vključenih poslovnih subjektov, pridobiti čim več uporabnih informacij, ki se nanašajo na procese spodbujanja ustvarjalnega razmišljanja sodelujočih v mikro slovenskih podjetjih. Interpretacija podatkov ponuja vpogled v dejansko stanje in izpostavlja nekatere pomembne ugotovitve, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšave ali pa jih primerjati s stanjem v večjih podjetjih.
V 7., sklepnem poglavju, smo glede na vse ugotovitve predlagali lasten model povezanih metod za sistematično spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih in posledično višjo stopnjo inovativnosti v slovenskih mikro podjetjih.
Poimenovali smo ga SURZIP MODEL (Sistem za Ustvarjalno Razmišljanje Zaposlenih in Inovativnost Podjetij).
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, inoviranje, mikro podjetja, vodenje, posameznik, skupina, motivacija, sodelovanje, sistem
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1780; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. Vpliv izobraževanja in usposabljanja na ustvarjalnost zaposlenihTadej Zorko, 2016, magistrsko delo Opis: Uspešnost organizacij je dandanes odvisna predvsem od prilagoditve različnim spremembam v okolju. Te pa določajo nove zahteve, pred katere so poleg zaposlenih postavljene tudi organizacije, ki morajo zato postati bolj prožne, dinamične in hitro odzivne na potrebe in spremembe v okolju. Vodstva organizacij morajo tako v času globalne konkurence iskati nenehno možnosti za razvoj, s katerimi bi lahko hitreje dosegli konkurenčne prednosti. Okolja, v katerih bodo delovala, bodo morala spodbujati učenje, odgovornost in dajati priložnost za ustvarjalno delo ter uporabo potencialov zaposlenih. Tako bodo, eden izmed temeljev poslovnega delovanja, poleg vrednot in odgovornosti, tudi ljudje, ki so največkrat tudi vir vseh razvojnih sprememb.
Da bi dosegli konkurenčno prednost, se morajo organizacije med drugim izogibati klasičnega izobraževanja in usposabljanja, namesto tega pa uporabljati vedno bolj sodobne oblike pridobivanja znanj. Tovrstno pridobivanje znanj je tudi bolj načrtno, sistematično in praktično usmerjeno. Bistvo razvoja zaposlenih bo zato morala biti povezava dela, izobraževanja, usposabljanja, ustvarjalnosti in samorazvoja zaposlenih.
V organizacijah bo tako pomembno koliko ustvarjalne moči bodo dali zaposleni vanjo, in to, ali bodo k temu spodbujeni ter na tak način izražali in posredovali svoja mnenja glede svojega razvoja. Če zaposleni nimajo možnosti posredovati svoje mnenje, postanejo tako le izvajalci vodstvenih odločitev, njihovi morebitni ustvarjalni viri pa ostajajo slabše izkoriščeni. Ustvarjalno moč je pri nekaterih zaposlenih velikokrat potrebno tudi vzpodbuditi, kar pa lahko najlažje dosežemo z metodami in tehnikami ustvarjalnega razmišljanja. Zaposlene tako spodbudimo k dovzetnejšim idejam ter produktivnejši ustvarjalnosti, ki je temelj za inovativnost. Namesto togih tradicionalnih shem, ki utesnjujejo razvojno dejavnost zaposlenih, se morajo v organizacijah uveljaviti oblike in načini, ki temeljijo na lastni aktivnosti udeležencev. Tudi vodstvo organizacij mora biti ob tem ustvarjalno in dovzetno za spremembe. Zaposlene mora načrtno vzpodbujati k ustvarjalnosti, saj je možna posledica inovativnost, edini način za pospešitev rasti človeškega kapitala. Metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja so nam lahko tu v pomoč, saj nam omogočajo, da lažje in bolj spontano proizvajamo ideje. Tako nas silijo, da se oddaljimo od togosti in gotovosti logičnih rešitev.
Za podrobnejšo analizo o uporabi metod in tehnik ustvarjalnega razmišljanja za razvoj zaposlenih v organizacijah, smo opravili tudi empirično raziskavo in sicer v javnem zavodu Pomurske lekarne ter podjetju Saubermacher-Komunala d.o.o. Ugotovili smo, da v organizacijah namenjajo pri razvoju zaposlenih premalo ali skoraj nič pomena ustvarjalnemu delovanju zaposlenih, pri katerih pa se kaže tudi preslabo poznavanje omenjenih metod in tehnik. Zaposleni tako nimajo ali pa imajo malo možnosti, da bi aktivno sodelovali pri procesu izobraževanja in usposabljanja, zato smo predlagali in oblikovali nov model izobraževanja in usposabljanja, ki bi povečal ustvarjalnost zaposlenih.
Ključne besede: Izobraževanje, usposabljanje, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost, metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1917; Prenosov: 222
Celotno besedilo (2,54 MB) |
9. Inovacijski management v športnih organizacijahVasja Gorjup, 2016, magistrsko delo Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije.
Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv.
Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 239
Celotno besedilo (2,45 MB) |
10. OD INOVATIVNE IDEJE DO URESNIČENE INOVACIJE NA PRIMERU PODJETJA KOVIS D.O.O.Sandi Savnik, 2014, magistrsko delo Opis: Od inovativne ideje do uresničene inovacije na primeru podjetja Kovis d. o. o.
Znotraj ustvarjalnega okolja sta dobra ustvarjalnost kot tudi ugodna ustvarjalna klima ključni za inovativno usmerjena podjetja. Da se ustvarjalnost začne, potrebujemo ustvarjalno osebo kot tudi ustvarjalno razmišljanje ter ustvarjalni proces. Pojma se med seboj povezujeta, saj je ustvarjalnost pogoj, da se lahko začne udejanjati ugodna ustvarjalna klima. Ustvarjalni posamezniki so tisti, ki ustvarjajo ter tako prispevajo k dosegu ugodne ustvarjalne klime. Da pa bodo k temu prispevali, je potrebno motiviranje ter ustrezno nagrajevanje.
Podjetja, ki ne poznajo oziroma nimajo ustvarjalnega managementa, dolgoročno ne preživijo. Bistvo ustvarjalnega managementa je uspešen, učinkovit in inovativen manager. Le-ta lahko s svojimi prirojenimi sposobnostmi uspešno, učinkovito ter inovativno upravlja inovativno usmerjeno podjetje. Takšno podjetje ne preživi le dolgoročno, ampak tudi ustvarja ugodne finančne rezultate. Eno izmed teh inovativno usmerjenih podjetij je tudi podjetje Google.
Da podjetje želi priti do inovacije, katera mu bo dajala večji ugled kot tudi prinašala denarne prilive, potrebuje najprej inovativno idejo, iz katere se razvije invencija in šele po tej, ne tako kratki poti, lahko pride do uresničene inovacije. Velik pomen pa podjetje daje tudi celovitosti.
Ideja, ustvarjalno okolje ter inovativni predlogi so tisti dejavniki, skozi katere sem podrobneje spoznal podjetje Pipistrel, Krka d. d. ter Kovis d. o. o. Po teh podjetjih se lahko zgledujejo ne samo slovenska podjetja, ampak iz inovativnega pogleda tudi nekatera podjetja izven domovine.
V empiričnem delu magistrskega dela sem skozi predstavitev ideje A (gre za osni zavorni disk z NET-sistemom hlajenja) ter ideje B (gre za kolesni zavorni disk, tako imenovani Z-TIP diska) prišel do spoznanj, kako je podjetje Kovis d. o. o. skozi inovativni ideji doseglo pomembni inovaciji. S tema inovacijama so prišli do izboljšanih karakteristik tako osnega kot tudi kolesnega diska. Seznanil sem se z razvojnimi aktivnostmi obeh inovativnih idej. Zanimivo je bilo spoznati tudi to, kako se ideji A in B kažeta skozi realnost. Da pa podjetje Kovis d. o. o. lahko dosega uspehe, je bistvenega pomena tudi širjenje novosti tega podjetja. Tako sem skozi novost, komunikacijo, čas in družbeni sistem to pobliže spoznal.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalna oseba, ustvarjalno razmišljanje, ustvarjalni proces, ustvarjalna klima, motiviranje, nagrajevanje, ustvarjalni management, (uspešen, učinkovit, inovativen manager), ideja, invencija, inovacija, celovitost, ustvarjalno okolje, inovativni predlogi, razvojne aktivnosti idej, aplikacije idej v realnosti, širjenje novosti, novost, komunikacija, čas, družbeni sistem
Objavljeno v DKUM: 24.07.2014; Ogledov: 2624; Prenosov: 590
Celotno besedilo (10,58 MB) |
