| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NASTAJANJE INOVATIVNE REGIJE NA RAZVOJNI OSI MARIBOR - CELJE
Jasenka Taboršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Evropska unija je kmalu spoznala, da je ključ uspešnega izhoda iz gospodarske in finančne krize v ustvarjalnem razmišljanju in inovativnih sposobnostih. Pri tem je predpostavila, da regije lahko s pomočjo razvoja lokalnega potenciala razvijajo lastne inovacijske sisteme in tako pridobivajo na konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu. Namen diplomskega dela je bil preučiti dejavnike, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v regiji ter možnost vzpostavitve inovativne regije v prostoru med Mariborom in Celjem. Raziskovalno območje je zajemalo prostor med Mariborom in Celjem ter zaledje teh dveh mest, torej razvojni regiji na nivoju NUTS 3, Podravsko in Savinjsko regijo. Za obravnavani regiji je značilna slabša gospodarska razvitost, ki je posledica prepočasnega prestrukturiranja in prenizke konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Proces širitve Evropske unije je za obravnavano območje pomenil nove izzive, predvsem v obliki spodbujanja gospodarskega in družbenega povezovanja. Razvoja ustvarjalnega okolja in nastajanja inovativne regije pa se ne da načrtovati zgolj od zgoraj, ampak morajo možnosti za takšen razvoj obstajati že v regijah samih. Glede na kazalce ustvarjalnosti in inovativnosti se v obravnavanih regijah kažejo znaki spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti predvsem na področju razvoja lokalnega potenciala, saj se delež prebivalstva z doseženo višje ali visokošolsko izobrazbo veča, delež odraslih udeleženih v vseživljenjskem izobraževanju pa celo presega povprečje v EU-27. Tudi na področju inovativnosti se kažejo pozitivni trendi. Rast produktivnosti v industriji in storitvah se veča, rast pa je izrazitejša kot v EU-27. Prav tako je opazna rast bruto domačih izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost, kar nakazuje, da gospodarstvo v Podravski in Savinjski regiji prehaja iz gospodarstva, ki temelji na »stari industriji«, v gospodarstvo visokih tehnologij. Na obravnavanem območju torej nastajajo zametki inovativne regije, vendar so možnosti razvoja še velike, zato je bistvenega pomena, da spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti postane prioriteta regionalnih razvojnih programov.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalno okolje, inovativne regije, gospodarska kriza, Podravska regija, Savinjska regija
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 1335; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (8,30 MB)

2.
USTVARJALNO OKOLJE V PODJETJU ALOCOM D.O.O.
Mateja Kolar, 2012, diplomsko delo

Opis: Predstaviti želim celoten način izobraževanja zaposlenih in razvoja njihovega kadra, načine, na katere se kaže aktivnost zaposlenih v podjetju in koliko koristnih predlogov podajo. Prav tako bom predstavila kakšne aktivnosti notranje in zunanje presoje, na podlagi katerih spremljajo dejansko stanje v podjetju, so izvajane. V diplomskem delu so prikazani praktični primeri v podjetju, ki sem jih pridobila s pomočjo internih virov. S praktičnimi primeri pa želim poudariti in argumentirati trditev, kako zelo je organizacijska struktura in aktivnost zaposlenih pomembna pri vzpodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, in kako to podjetju prinaša boljši uspeh, večjo prepoznavnost in ugled na trgu.
Ključne besede: Ustvarjalnost, inovativnost, invencija, inovacija, ustvarjalno okolje, ustvarjalna klima, ustvarjalno mišljenje, motiviranje zaposlenih.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1207; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
OBLIKOVANJE INOVATIVNEGA OKOLJA S PRIMEROM V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
Tomaž Podlesnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Razmišljati ustvarjalno in inovativno je v današnjem svetu zelo pomembno. Če želimo, da naše podjetje, organizacija ali mi sami delujemo inovativno, si moramo zagotoviti ustrezne pogoje. Ključna podlaga za ustvarjanje invencij in inovacij je inovativno okolje. V inovativnem okolju sta prisotna klima in kultura, ki nas spodbujata h kreativnosti in ustvarjalnosti. Podjetje, ki je vzpostavilo inovativno okolje, se lahko loti kreiranja inovativnih idej in procesov inoviranja. V profitnih in tudi v neprofitnih organizacijah so potrebne inovacije in inovativno razmišljanje. Zato mora vsaka organizacija in podjetje stremeti k inovativnim pristopom, da se lažje uveljavi v poslovnem svetu in tam obdrži trdno pozicijo.
Ključne besede: inovacija, invencija, ustvarjalno razmišljanje, inovativno okolje, socialno podjetništvo
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 793; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (246,22 KB)

4.
OD INOVATIVNE IDEJE DO URESNIČENE INOVACIJE NA PRIMERU PODJETJA KOVIS D.O.O.
Sandi Savnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Od inovativne ideje do uresničene inovacije na primeru podjetja Kovis d. o. o. Znotraj ustvarjalnega okolja sta dobra ustvarjalnost kot tudi ugodna ustvarjalna klima ključni za inovativno usmerjena podjetja. Da se ustvarjalnost začne, potrebujemo ustvarjalno osebo kot tudi ustvarjalno razmišljanje ter ustvarjalni proces. Pojma se med seboj povezujeta, saj je ustvarjalnost pogoj, da se lahko začne udejanjati ugodna ustvarjalna klima. Ustvarjalni posamezniki so tisti, ki ustvarjajo ter tako prispevajo k dosegu ugodne ustvarjalne klime. Da pa bodo k temu prispevali, je potrebno motiviranje ter ustrezno nagrajevanje. Podjetja, ki ne poznajo oziroma nimajo ustvarjalnega managementa, dolgoročno ne preživijo. Bistvo ustvarjalnega managementa je uspešen, učinkovit in inovativen manager. Le-ta lahko s svojimi prirojenimi sposobnostmi uspešno, učinkovito ter inovativno upravlja inovativno usmerjeno podjetje. Takšno podjetje ne preživi le dolgoročno, ampak tudi ustvarja ugodne finančne rezultate. Eno izmed teh inovativno usmerjenih podjetij je tudi podjetje Google. Da podjetje želi priti do inovacije, katera mu bo dajala večji ugled kot tudi prinašala denarne prilive, potrebuje najprej inovativno idejo, iz katere se razvije invencija in šele po tej, ne tako kratki poti, lahko pride do uresničene inovacije. Velik pomen pa podjetje daje tudi celovitosti. Ideja, ustvarjalno okolje ter inovativni predlogi so tisti dejavniki, skozi katere sem podrobneje spoznal podjetje Pipistrel, Krka d. d. ter Kovis d. o. o. Po teh podjetjih se lahko zgledujejo ne samo slovenska podjetja, ampak iz inovativnega pogleda tudi nekatera podjetja izven domovine. V empiričnem delu magistrskega dela sem skozi predstavitev ideje A (gre za osni zavorni disk z NET-sistemom hlajenja) ter ideje B (gre za kolesni zavorni disk, tako imenovani Z-TIP diska) prišel do spoznanj, kako je podjetje Kovis d. o. o. skozi inovativni ideji doseglo pomembni inovaciji. S tema inovacijama so prišli do izboljšanih karakteristik tako osnega kot tudi kolesnega diska. Seznanil sem se z razvojnimi aktivnostmi obeh inovativnih idej. Zanimivo je bilo spoznati tudi to, kako se ideji A in B kažeta skozi realnost. Da pa podjetje Kovis d. o. o. lahko dosega uspehe, je bistvenega pomena tudi širjenje novosti tega podjetja. Tako sem skozi novost, komunikacijo, čas in družbeni sistem to pobliže spoznal.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalna oseba, ustvarjalno razmišljanje, ustvarjalni proces, ustvarjalna klima, motiviranje, nagrajevanje, ustvarjalni management, (uspešen, učinkovit, inovativen manager), ideja, invencija, inovacija, celovitost, ustvarjalno okolje, inovativni predlogi, razvojne aktivnosti idej, aplikacije idej v realnosti, širjenje novosti, novost, komunikacija, čas, družbeni sistem
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 1139; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (10,58 MB)

5.
Razvoj kompetenc ustvarjalnosti v osnovni šoli
Patricija Halilović, Borut Likar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Kompetence ustvarjalnosti, ki se delno prepletajo z inovacijskimi in podjetniškimi, je mogoče spodbujati in razvijati. Namen raziskave je preveriti, ali se z ustreznim pristopom vzpostavi pozitivna ustvarjalna razredna klima ter ali se posledično pojavljajo spremembe na področju ustvarjalnega ravnanja in fleksibilnosti učencev. V raziskavi je sodelovalo 146 učencev tretje triade iz 22 slovenskih osnovnih šol, ki so eno leto sodelovali v UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost) ali podjetniškem krožku. Za obdelavo podatkov smo uporabili osnovne statistične metode. Rezultati kvantitativne raziskave kažejo pozitiven vpliv krožka na vzpostavitev ustvarjalne razredne klime ter posledično večjo ustvarjalnost in fleksibilnost učencev, ki so krožek obiskovali.
Ključne besede: ustvarjalno okolje, ustvarjalna razredna klima, šole, učenci, ustvarjalnost, prilagodljivost, fleksibilnost
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 295; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (105,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici