1. Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobjuUrška Zlodej, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali ustvarjalnost in njen razvoj, ustvarjalno mišljenje, gibalno ustvarjalnost. Predstavili smo test za merjenje ustvarjalnosti pri predšolskih otroci, in sicer Mislimo ustvarjalno v gibanju (»Thinking creatively in action and movement – TCAM«). Omenili smo nadarjenost, modele nadarjenosti in gibalno nadarjenost. Na koncu teoretičnega dela pa so predstavljene dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na našo temo diplomskega dela. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Glavni namen diplomskega dela je bil izmeriti in analizirati gibalno ustvarjalnost otrok, starih 5–6 let. Vzorec je zajemal 42 otrok drugega starostnega obdobja. V mesecu marcu in maju 2019 smo izvedli motorični test TCAM v Javnem zavodu Vrtec Zreče. S pomočjo testa smo pridobili podatke za fluentnost, originalnost in fleksibilnost vseh uporabljenih pripomočkov (žoga, žogica, kolebnica in obroč). Na podlagi hi-kvadra testa je bilo ugotovljeno, da je pri vseh uporabljenih pripomočkih prišlo do statistično pomembne povezanosti med rezultati prvega testiranja TCAM in rezultati drugega testiranja TCAM. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da je prišlo do statistično značilne razlike med prvim in drugim testiranjem motoričnega testa TCAM, medtem ko razlika v rezultatih motoričnega testa glede na spol ni statistično značilna.
Ključne besede: gibalna ustvarjalnost, divergentno in ustvarjalno mišljenje, test Mislimo ustvarjalno v gibanju, gibalna nadarjenost, modeli nadarjenosti
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1322; Prenosov: 391
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šoleSara Hočevar, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same.
V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino.
V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih.
V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 147
Celotno besedilo (6,34 MB) |
3. Učitelji o ustvarjalnosti pri pouku družbeDijana Širovnik Koščica, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu, ki obsega teoretični in empirični del, smo raziskali pomen razvoja ustvarjalnosti ter pogled učiteljev 4. in 5. razreda na razvoj ustvarjalnosti pri pouku družbe. Sodelovalo je 251 učiteljev slovenskih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 poučevali predmet družba. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ustvarjalnost, njen pomen ter dejavnike, ki vplivajo na njen razvoj. Na kratko smo orisali poglede sodobnih pedagogov na ustvarjalnost v šoli. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, kako se ustvarjalnost pri predmetu družba razvija v naših šolah. Zanimal nas je odnos učiteljev do ustvarjalnosti, metode in oblike dela, s katerimi jo razvijajo, ter koliko so jim pri tem v pomoč učbeniki. Spoznali smo, da večina učiteljev meni, da je ustvarjalnost mogoče razvijati pri vsakem posamezniku in da jo razvijajo tudi pri predmetu družba. Raziskava je razkrila, da starejši učitelji (z več kot 20 leti delovne dobe) pogosteje razvijajo ustvarjalnost pri naravoslovnih predmetih in se pri tem čutijo tudi bolj kompetentne in samozavestne od mlajših kolegov. Večina učiteljev meni, da so jim učbeniški kompleti pri tem le delno v pomoč, prav vsi pa si želijo več izobraževanj na temo razvoja ustvarjalnega mišljenja.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, predmet družba, učitelji, spodbujanje ustvarjalnosti.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 1396; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Pomen ustvarjalnega mišljenja pri kriminalističnih nalogah : diplomsko delo univerzitetnega študijaMatej Vidrih, 2016, diplomsko delo Opis: Mišljenje je poseben duševni proces, katerega kompleksnost nima meja, zato še danes predstavlja trn v peti psihologom in znanstvenikom, ki želijo ta pojem proučevati. O mišljenju vemo vse več informacij, vse več panog in ved se ukvarja z njim in njegovim pomenom v svoji stroki. Tudi kriminalistika ni izjema, saj je mišljenje pri reševanju kriminalističnih nalog ključnega pomena za rešitev naloge. Ravno zaradi svoje specifičnosti in stroke se je v kriminalistiki razvila posebna vrsta mišljenja imenovana kriminalistično mišljenje.
Z vidika reševanja problemskih nalog povezanih z našo stroko je zlasti pomembno ustvarjalno mišljenje, ki preiskovalcu omogoči uporabo kreativnosti, drugačnosti in specifičnosti pri njegovem načinu mišljenja. Ustvarjalno mišljenje je izjemnega pomena v vseh fazah kriminalističnega dela, ki zahtevajo različne pristope, metode in strukture mišljenja, ki jih preiskovalec uporablja. Pri tem velja opozoriti, da je ustvarjalnost v veliki meri odvisna od posameznikovih osebnostnih lastnosti, znanja, izkušenj in drugih dejavnikov, ki lahko v danem trenutku ključno vplivajo na mišljenje posameznika in njegovo ustvarjalnost. Te značilnosti so ključnega pomena predvsem v trenutkih sestavljanja hipotez in verzij preiskovalca, odkrivanju sledi in kasneje zaslišanju osumljenca, kjer njegova percepcija in apercepcija skupaj z njegovimi izkušnjami in znanjem vpliva na ustvarjalnost. Ravno ustvarjalnost preiskovalcu omogoči večji obseg pozornosti, drugačno mišljenje od ostalih in s tem bolj raznoliko mišljenje, ki je velikokrat pot do končne rešitve. Velja še poudariti, da je ustvarjalnost preiskovalca velikokrat povezana s težavnostjo kriminalistične naloge, saj težavnejše naloge zahtevajo večjo umsko gibkost in večjo stopnjo kreativnosti posameznika.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični proces, ustvarjalno mišljenje, intuicija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1724; Prenosov: 168
Celotno besedilo (505,44 KB) |
5. USTVARJALNA KLIMA V ORGANIZACIJAH PODRAVSKE REGIJEMitja Gmajner, 2016, diplomsko delo Opis: V današnjem času ostre mednarodne konkurence je zelo pomembno, da podjetja uspejo doseči, da zaposleni pri svojem delu občutijo dobro organizacijsko klimo in tudi ustvarjalno klimo, katera je del le-te. Še posebej sem se osredotočil na ustvarjalno klimo kot sestavino celotne organizacijske klime, pri čemer sem raziskavo opravil na vzorcu podjetij iz podravske regije.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del vsebuje tri poglavja, in sicer: kot prvo poglavje sem obravnaval koncept organizacije, nato sem nadaljeval s preučevanjem organizacijske klime, z njeno opredelitvijo, obravnaval dejavnike organizacijske klime, pozitivne in negativne učinke, ter predstavil dosedanja merjenja organizacijske klime.
Sledilo je poglavje o ustvarjalnosti, v okviru katerega sem opredelil ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje in metode ter tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti. Obravnaval sem tudi spoznanja domačih in tujih avtorjev s področja ustvarjalne organizacije.
V empiričnem delu sem se lotil raziskave organizacijske klime v organizacijah podravske regije. Uvodoma sem predstavil podravsko regijo, nato sem za raziskavo podal opredelitev raziskovalnega problema, podal cilje raziskave, omejitve in predpostavke, raziskovalne hipoteze ter metodologijo raziskave. Nato sem predstavil vzorčenje, ob koncu poglavja pa pripravil osrednje poglavje empiričnega dela, v okviru katerega sem predstavil rezultate raziskave in izvedel preverjanje hipotez.
Ključne besede: Organizacijska klima, merjenje organizacijske klime, učinki organizacijske klime, ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalna organizacija.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1111; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. OBLIKOVANJE USTVARJALNE KLIME V IZBRANI ORGANIZACIJINatalija Vozlič, 2014, diplomsko delo Opis: Z raziskavo diplomskega dela smo prišli do ugotovitve, da ustvarjalnost zagotavlja osebni in poslovni uspeh. Uspešna podjetja se zavedajo, da je ustvarjalnost ključni dejavnik za zagotovitev uspeha in prevlade podjetja na trgu. Vsekakor pa za vsakim poslovno uspešnim podjetjem stoji dobro usposobljen, motiviran, deloven, ustvarjalen ter inovativen kader. Pomembno je, da nadrejeni spodbujajo svoje zaposlene k ustvarjalnemu mišljenju, upoštevajo ter sprejmejo njihove nove ideje, predloge, jim dajejo občutek pomembnosti in vrednosti. Podjetja z aktiviranjem ustvarjalnosti dosegajo večjo inovativnost podjetja.
Podjetja morajo vpeljati različne načine za spodbujanje ustvarjalnosti. Nekatera podjetja uporabljajo sistem nagrajevanja, jim omogočajo dodatna izobraževanja, jih spodbujajo k timskemu sodelovanju ter uporabljajo različne tehnike ustvarjalnega mišljenja. Vendar je lahko v določenih podjetjih opazno, da se zaposleni med seboj premalo spodbujajo k ustvarjalnem mišljenju in delovanju ter večina pri svojem delu ne uporablja tehnik ustvarjalnega mišljenja.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalno mišljenje, tehnike ustvarjalnega mišljenja, ustvarjalna klima
Objavljeno v DKUM: 03.12.2014; Ogledov: 1447; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI PRI DELU V PODJETJU IZODOM D.D.Nina Zimšek, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava spodbujanje ustvarjalnosti pri delu. Pomembno je, da se organizacije zavedajo pomembnosti tega področja, namreč s tem, ko zaposleni doprinesejo veliko mero ustvarjalnosti v podjetje, je lahko podjetje dolgoročno uspešno in konkurenčno na trgu. Seveda je zelo pomembno, da v podjetju poskrbijo za spodbujanje ustvarjalnosti, morda je dobro, da jo nagradijo. Od vsakega posameznika je odvisno, kateri dejavnik bo pri njem spodbudil ustvarjalnost, zato je tudi dobro, da vodja dobro pozna zaposlene, saj le tako ve, kako jih naj motivira in spodbudi k ustvarjalnosti.
Prvi, teoretični dela magistrskega dela smo namenili opredelitvi ključnih pojmov, kot so ustvarjalnost, ustvarjalni ljudje, spodbujanje ustvarjalnosti. V tem delu smo se osredotočili tudi na ustvarjalno mišljenje, ustvarjalni proces, ter na metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja.
Drugi, praktični del magistrskega dela je bil namenjen analizi raziskave, ki smo jo opravili v podjetju Izodom. Ugotavljali smo kateri dejavniki v podjetju spodbujajo ustvarjalnost in kateri jo ovirajo. Zanimalo nas je tudi, ali v podjetju uporabljajo metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja ter katere metode so to.
Ključne besede: Ključne besede:
• Ustvarjalnost
• Spodbujanje
• Ustvarjalno mišljenje
• Ustvarjalni proces
• Metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2522; Prenosov: 365
Celotno besedilo (1,63 MB) |
8. USTVARJALNO OKOLJE V PODJETJU ALOCOM D.O.O.Mateja Kolar, 2012, diplomsko delo Opis: Predstaviti želim celoten način izobraževanja zaposlenih in razvoja njihovega kadra, načine, na katere se kaže aktivnost zaposlenih v podjetju in koliko koristnih predlogov podajo. Prav tako bom predstavila kakšne aktivnosti notranje in zunanje presoje, na podlagi katerih spremljajo dejansko stanje v podjetju, so izvajane. V diplomskem delu so prikazani praktični primeri v podjetju, ki sem jih pridobila s pomočjo internih virov. S praktičnimi primeri pa želim poudariti in argumentirati trditev, kako zelo je organizacijska struktura in aktivnost zaposlenih pomembna pri vzpodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, in kako to podjetju prinaša boljši uspeh, večjo prepoznavnost in ugled na trgu.
Ključne besede: Ustvarjalnost, inovativnost, invencija, inovacija, ustvarjalno okolje, ustvarjalna klima, ustvarjalno mišljenje, motiviranje zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 2167; Prenosov: 255
Celotno besedilo (2,04 MB) |
9. USTVARJALNOST V GOVORNEM IZRAŽANJU PRI POUKU SLOVENŠČINE V 1. RAZREDUVesna Klasinc, 2012, diplomsko delo Opis: Z ustvarjalnim mišljenjem je tesno povezano tudi govorno izražanje. V šolskem okviru se razvijanju otrokovega govornega izražanja najizraziteje posvečamo med poukom slovenščine. V 1. razredu lahko govorni razvoj ustvarjalno nadgradimo tudi s takšnimi tehnikami, kot so prepoznavanje sličice na kartončku, domišljijski binom in opis slike. Tako lahko s pomočjo navedenih tehnik otrokovo govorno ustvarjalnost hkrati spodbujamo in merimo. Ustvarjalnosti ne moremo meriti neposredno, kajti značilnost ustvarjalnih odgovorov je ravno ta, da jih ne moremo predvideti vnaprej. Zato pa lahko merimo nekatere sestavine ustvarjalnega mišljenja, denimo izvirnost, fleksibilnost in fluentnost. V diplomskem delu sem preverjala govorno ustvarjalnost prvošolcev ene izmed mariborskih osnovnih šol ob začetku in ob koncu šolskega leta. Ugotavljala sem, ali učenci ob koncu svojega prvega šolskega leta ustvarjalneje rešujejo zastavljene naloge kot ob samem vstopu v šolo. Zato sem obravnavala odgovore učencev pri dveh časovno oddaljenih preverjanjih treh istih nalog: prepoznavanja sličice, opredelitve domišljijskega binoma in opisa slike. Razlike sem merila na ravni celotnega oddelka, obravnavala pa sem jih tako z vidika kvantitete kot kvalitete.
Ključne besede: govorno izražanje, govorna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, izvirnost, fleksibilnost, fluentnost, personifikacija, asociativna oddaljenost, prepoznavanje sličice na kartončku, domišljijski binom, opis slike
Objavljeno v DKUM: 13.07.2012; Ogledov: 2576; Prenosov: 265
Celotno besedilo (4,27 MB) |
10. USTVARJALNOST IN USTVARJALNO SODELOVANJE SODELAVCEV NA TEMELJU SUBJEKTIVNEGA DOBREGA POČUTJASuzana Stoporko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Brez ustvarjalnosti ni idej, ki bi pripeljale do inovacij, nujnih za preživetje podjetja. Zato pa je pomembna ustvarjalna svoboda. V današnjem času je spodbujanje ustvarjalnosti izrednega pomena, saj zagotavlja obstoj in razvoj podjetij. Za večjo ustvarjalnost zaposlenih je ključnega pomena subjektivno dobro počutje zaposlenih. Diplomski seminar tako obravnava ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje in subjektivno dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Ustvarjalno mišljenje, ki ga spodbuja subjektivno dobro počutje, največkrat poteka v fazah, ki jim pravimo priprava, zorenje, razsvetlitev in preverjanje. Pri iskanju idej si lahko pomagamo z mnogimi tehnikami ustvarjalnega mišljena, ki lahko potekajo skupinsko ali individualno. Vse ideje, ki jih lahko dobimo s tehnikami ustvarjalnega mišljenja, pa niso nujno vedno koristne.
Z raziskavo, ki smo jo izvedli v podjetju Impol d.o.o., smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni ter kakšno je subjektivno dobro počutje zaposlenih. Ugotovili smo, da so anketirani zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni, da radi oblikujejo nove ideje ter jih predstavijo sodelavcem. Z analizo smo ugotovili, da najbolj spodbuja zanimivost dela ustvarjalnost ter plača in druge materialne oblike nagrajevanja. Lestvica zadovoljstva z življenjem je pokazala, da so zaposleni v povprečju zadovoljni z življenjem. Prav tako smo z analizo raziskave ugotovili, da na delovnem mestu prevladujejo prijetni občutki, neprijetni pa so prisotni redko.
Ključne besede: Ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje, tehnike ustvarjalnega mišljenja, ustvarjalno mišljenje, subjektivno dobro počutje, pozitivna psihologija.
Objavljeno v DKUM: 19.01.2011; Ogledov: 3497; Prenosov: 498
Celotno besedilo (451,27 KB) |
