| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Inovativni načini spodbujanja ustvarjalnosti v izbranih podjetjih v Silicijevi dolini
Adrijan Pregl, 2021, magistrsko delo

Opis: Ko govorimo o podjetjih in njihovem poslovanju, le redkokdaj istočasno pomislimo še na ustvarjalnost. Prva asociacija ob omembi podjetja in njegovega poslovanja je vsekakor služenje denarja, medtem ko ob ustvarjalnosti najprej pomislimo na umetnost in domišljijo. Toda na prvi pogled nekoliko neskladna pojma, poslovanje in ustvarjalnost, sta predstavljala jedro našega magistrskega dela. Inspiracijo za magistrsko delo, v katerem smo raziskovali omenjena pojma in povezave med njima, smo našli v naših vsakdanjih življenjih, kjer nam ustvarjalnost lajša opravljanje vsakodnevnih opravil in omogoča premagovanje problemov na svojevrsten način. Zato smo se vprašali, ali lahko z njo podobno dosežemo tudi v podjetjih in na kakšen način jo v tem specifičnem okolju tudi spodbuditi. V magistrskem delu smo obravnavali ustvarjalnost in iskali inovativne načine za spodbujanje le-te v podjetjih. Ker je ustvarjalnost nedvoumno povezana z inovativnostjo, saj te brez nje ni, smo za lažje razumevanje opredelili tudi njo. K teoretičnim izhodiščem smo dodali še definiranje ustvarjalne organizacije, katere temelja sta ravno ustvarjalnost in inovativnost. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšen pomen ima ustvarjalnost za podjetje. Na podlagi tega poglavja smo lahko pričeli sklepati, ali je ustvarjalnost smiselno spodbujati. To nam je odprlo naslednje poglavje, v katerem smo iskali in raziskovali klasične tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti. Dotaknili smo se individualnih in skupinskih tehnik ter metod. Pri iskanju najprimernejših primerov iz prakse smo se podali onstran luže, natančneje v Silicijevo dolino. Analizirali smo različna podjetja, ki slovijo po premikanju mej mogočega, tako v tehničnem kakor tudi v ustvarjalnem smislu. Izrisal se nam je vzorec, na podlagi katerega smo spoznali, da sta skrb in vlaganje v človekovo psihološko dobro počutje ključni za sproščanje ustvarjalnih potencialov pri zaposlenih. Ustvarjalnost v poslovnem svetu je način razmišljanja, ki inspirira, izziva in pomaga ljudem poiskati inovativne rešitve ter iz problemov ustvariti priložnosti. Ustvarjalnost je glavni razlog, zakaj nas nekatera podjetja navdušujejo z novimi in osupljivimi idejami, medtem ko druga le sledijo že uhojeni poti. Ustvarjalnost je vir inovativnosti in inspiracije, zaradi česar bi morala biti v vseh podjetjih med največjimi prioritetami.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalni posameznik, ustvarjalna organizacija, pomen ustvarjalnosti, tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Uporaba učnega pristopa ustvarjalnega giba pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom : magistrsko delo
Tjaša Fišer Emerih, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo odgovarjali na vprašanje, ali in kako lahko učni pristop ustvarjalnega giba uporabimo pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. V dveh kombiniranih oddelkih učencev, opredeljenih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, smo v okviru predmeta Socialno učenje izvedli gibalno-plesne dejavnosti in preverjali njihov učinek na vzpostavitev pozitivne razredne klime ter dobrih medvrstniških odnosov. Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju se namreč zaradi svojih primanjkljajev na spoznavnem in socialnem področju soočajo z izzivi pri navezovanju stikov in sklepanju ter ohranjanju prijateljev. Slabše socialne veščine in spretnosti, težave v čustvenem izražanju ter razumevanju, težave v empatiji in težave v reševanju konfliktnih situacij vplivajo na vzpostavljanje ustrezne, pozitivne razredne klime ter na dobro počutje vseh učencev v razredu. Ustvarjalni gib v magistrskem delu predstavimo kot učni pristop, s katerim lahko krepimo socialno-emocionalni razvoj učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju ter s pomočjo sproščenih in zabavnih gibalnih aktivnosti vzpostavimo pogoje pozitivno razredno klimo in dobro počutje vseh v oddelku.
Ključne besede: lažja motnja v duševnem razvoju, ustvarjalni gib, razredna klima, medvrstniški odnosi, socialno-emocionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

3.
Vpliv ustvarjalnega giba in plesa na otrokov celostni razvoj : diplomsko delo
Tina Vidovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Ples predstavlja otroku gibalno aktivnost, sprostitev, vključevaje v skupino, izražanje čustev in ustvarjalnost. Zato je pomembno, da v predšolskem obdobju spodbujamo ustvarjalni gib, kjer lahko otrok z gibanjem izraža in oblikuje posamezne učno-vzgojne vsebine. Vključevanje le-tega v proces omogoči otroku intelektualno rast na različnih področjih, spodbuja ustvarjalnost, nebesedno komunikacijo, učne potenciale, združi telesne, kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti. Tako lahko z ustvarjalnim gibom vplivamo na otrokov celostni razvoj, da ga vključujemo v vsa področja dejavnosti, ki so opredeljena v Kurikulumu za vrtce. Na podlagi obstoječih raziskav in pregleda literature smo v teoretični nalogi raziskali pomen ustvarjalnega giba in njegov vpliv na kognitivni, čustveni, motorični in socialni razvoj otroka. Raziskali smo tudi, kako lahko ustvarjalni gib vključujemo v vsa področja po Kurikulumu. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo nato pripravili primere dejavnosti za področja jezika, matematike, naravoslovja in družbe, gibanja in umetnosti. Pri vsakem področju smo izpostavili tudi cilje, ki jih uresničujemo z danimi dejavnostmi.
Ključne besede: ustvarjalni gib, predšolski otrok, celostni razvoj, področja razvoja, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 688; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (697,09 KB)

4.
KOMPETENČNI MODEL PLESNEGA PEDAGOGA V IZBRANIH KULTURNIH ORGANIZACIJAH
Tomaž Fendre, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na izraženost kompetenc plesnih pedagogov, delujočih v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Obravnavali smo kompetence, ki jih potrebujejo učitelji v sodobni plesni umetnosti in so potrebne za otrokov razvoj. Prikazane so teoretične osnove performativne umetnosti – ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence in kompetenčni model. Predstavljena je tehnika kvantitativne raziskave z uporabo metode anketiranja, ki smo jo z deduktivno, deskriptivno, empirično in metodo analize povezali v kompetenčni model plesnega učitelja. Preizkus je obsegal manjši vzorec strokovnjakov iz plesnega področja Slovenije, kar nam daje uporabnost rezultatov. Izraženost osebnih in razvojnih kompetenc so realni kazalniki, da sodobni plesni pedagogi veliko vlagajo v celostno poučevanje.
Ključne besede: ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence, kompetenčni model
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 402; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (979,59 KB)

5.
Plesne urice kot obogatitvena dejavnost v Vrtcu Zarja Celje : diplomsko delo
Daca Bincl, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti plesne urice kot obogatitveno dejavnost v Vrtcu Zarja Celje. V teoretičnem delu naloge smo predstavili, kaj je ples, in izpostavili njegov pomen v predšolskem obdobju. Opredelili smo izrazni in sodobni ples, pri katerem je v ospredju predvsem otrokova ustvarjalnost. V ta namen smo raziskali tudi področje ustvarjalnega giba in improvizacije pri ustvarjanju ter ugotavljali povezavo med plesom in glasbo. V praktičnem delu smo skozi osem plesnih dejavnosti, ki smo jih izvedli s skupino 12 otrok, starih od 4 do 6 let, predstavili vzgojno delo in proces ustvarjanja in izražanja lastnega doživljanja otrok skozi gib. S praktičnim delo smo poskušali predstaviti vpliv ustvarjalnega giba – plesa – na socialni, telesni in intelektualni razvoj predšolskih otrok. Ugotovili smo, da so otroci pri vseh plesnih dejavnosti pokazali veliko mero ustvarjalnosti in domiselnosti pri iskanju različnih gibalnih rešitev in tako še dodatno obogatili svoj plesni izraz.
Ključne besede: ples v predšolskem obdobju, izrazni ples, sodobni ples, ustvarjalnost, improvizacija pri ustvarjanju, ustvarjalni gib, glasba
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1232; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole
Lara Grešovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Ključne besede: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1325; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Dinamika medsebojnih odnosov in ustvarjalni proces študentov predšolske vzgoje na področju plesa
Petra Časar, Ula Vukan, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Dinamika medsebojnih odnosov in ustvarjalni proces študentov predšolske vzgoje na področju plesa temelji na opravljeni raziskavi, ki je predstavljena v empiričnem delu, v teoretičnem delu pa je poudarek na teoretičnih znanjih, ki so bila v pomoč pri obdelavi raziskave. Najprej je razčlenjen program študija predšolske vzgoje in podrobno sta predstavljena predmeta Didaktika plesne vzgoje in izbirni predmet Plesna dramatizacija v vrtcu. Teoretični del zajema tudi faze ustvarjalnega procesa po Ani Maletić, prvih osem Labanovih tem, skupinsko dinamiko in študijo primera. Temeljna raziskava je sestavljena iz treh delov, in sicer dveh anket in sprotnega pisanja dnevnika. Z metodo anketiranja so bili pridobljeni rezultati glede izpolnitve pričakovanj študentov, ki so predstavljeni v grafičnih prikazih. Raziskava se je izvajala enkrat tedensko in trajala tri mesece, ko so se sprotno beležile pomembne vsebine.
Ključne besede: Študijski program predšolska vzgoja, skupinska dinamika, študija primera, Labanove teme, ustvarjalni proces
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 1319; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (862,78 KB)

8.
Inovacijski management v športnih organizacijah
Vasja Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije. Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv. Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

9.
Plesni prispevek k projektu Porajajoča se pismenost v vrtcu/Razvoj zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju
Metka Vernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Na osnovi načrtovanega projekta Porajajoča se pismenost v vrtcu/Razvoj zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju smo v teoretičnem delu diplomske naloge opredelili začetno opismenjevanje. V izhodiščih za plesne dejavnosti v predšolskem obdobju smo opisali gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka ter ustvarjanje in učenje skozi gibanje. Pri načrtovanju gibalno-plesnih dejavnosti vzgojitelji upoštevajo cilje, načela, oblike in metode, zato so predstavljeni v diplomski nalogi. Razvoj in spodbujanje ustvarjalnosti, naloge vzgojitelja in vpliv ustvarjalnega giba na otroke ter ples v povezavi z drugimi področji Kurikuluma smo opisali v poglavju Plesna vzgoja in ustvarjalni gib. V praktičnem delu smo predstavili in opisali projektno delo, ob čemer smo poudarili plesno dramatizacijo, ki smo jo izvedli z otroki, v starosti od 4 do 5 let, v vrtcu Jadvige Golež Maribor. Zapisali smo analizo vseh dejavnosti in evalvacijo plesne dramatizacije. Dejavnosti različnih področij Kurikula so bile usmerjene v ustvarjalni gib. Predvidevamo, da se otroci s pomočjo te metode lažje opismenjujejo. Z razvijanjem komunikacijskih dejavnosti, ki smo jih povezovali z dejavnostmi z različnih področij, smo razvijali otrokove predbralne in predpisalne sposobnosti.
Ključne besede: plesna vzgoja, področja Kurikula, začetno opismenjevanje, ustvarjalni gib, plesna dramatizacija.
Objavljeno v DKUM: 04.05.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

10.
Spremljava likovnih postopkov pri upodabljanju človeške figure
Vesna Logar, 2015, magistrsko delo

Opis: V uvodnem poglavju magistrskega dela smo opisali in razložili pojma risanje in risba. Osredotočili smo se predvsem na otroško risbo in pri tem opisali njene razvojne stopnje. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke in opisali razvojne stopnje likovnega izražanja v osnovni šoli in razvojne procese pri likovnem izražanju. Opredelili smo likovno ustvarjalnost, likovno umetnost v osnovni šoli in likovno vrednotenje. V teoretičnem delu naloge smo opisali elemente, ki tvorijo risbo, ter risarska orodja in tehnike. Ker smo v empiričnem delu magistrske naloge raziskovali postopke risanje človeške figure, smo v teoretičnem delu podrobno opisali otroško risanje človeške figure in veščine risanja človeških figur. V poglavju kvantitativno pedagoško raziskovanje smo opisali postopke raziskovanja, predvsem opazovanja, spremljanja in proučevanja postopkov. V raziskavi smo izhajali iz kvantitativne in kvalitativne paradigme znanstvenega pedagoškega raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno, komparativno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja in opazovalno študijo primera, s katero smo podrobno in sistematično analizirali posameznega učenca pri risanju človeške figure. Podatke smo zbirali s pomočjo likovnih del s področja risanja v običajnih razmerah pouka. Naš namen je bil, da smo na podlagi podrobne študije likovnih del in opazovanja likovnih dejavnosti šestih otrok ugotovili razlike in podobnosti pri risanju človeške figure v različnih likovnih tehnikah. Odkrivali smo tudi razlike v likovno oblikovnih, optično tematskih in ustvarjalnih sposobnostih otrok med inicialnim in finalnim testiranjem. Ugotovili smo, da so bili učenci pri finalnem testu uspešnejši kot pri inicialnem. To se je pokazalo pri optično tematskem, oblikovnem in ustvarjalnem razvoju. Pričakovani rezultati bodo vplivali na večjo informiranost učiteljev, saj smo ugotovili, da otroci s podobnimi likovnimi in ustvarjalnimi sposobnostmi pri upodabljanju človeške figure uporabljajo podobne likovne postopke in se praviloma ne razlikujejo pri risanju v različnih likovnih tehnikah.
Ključne besede: oblikovni razvoj, optično tematski razvoj, ustvarjalni razvoj, risanje človeške figure.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1911; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici