1. Inovativni načini spodbujanja ustvarjalnosti v izbranih podjetjih v Silicijevi doliniAdrijan Pregl, 2021, magistrsko delo Opis: Ko govorimo o podjetjih in njihovem poslovanju, le redkokdaj istočasno pomislimo še na ustvarjalnost. Prva asociacija ob omembi podjetja in njegovega poslovanja je vsekakor služenje denarja, medtem ko ob ustvarjalnosti najprej pomislimo na umetnost in domišljijo. Toda na prvi pogled nekoliko neskladna pojma, poslovanje in ustvarjalnost, sta predstavljala jedro našega magistrskega dela. Inspiracijo za magistrsko delo, v katerem smo raziskovali omenjena pojma in povezave med njima, smo našli v naših vsakdanjih življenjih, kjer nam ustvarjalnost lajša opravljanje vsakodnevnih opravil in omogoča premagovanje problemov na svojevrsten način. Zato smo se vprašali, ali lahko z njo podobno dosežemo tudi v podjetjih in na kakšen način jo v tem specifičnem okolju tudi spodbuditi.
V magistrskem delu smo obravnavali ustvarjalnost in iskali inovativne načine za spodbujanje le-te v podjetjih. Ker je ustvarjalnost nedvoumno povezana z inovativnostjo, saj te brez nje ni, smo za lažje razumevanje opredelili tudi njo. K teoretičnim izhodiščem smo dodali še definiranje ustvarjalne organizacije, katere temelja sta ravno ustvarjalnost in inovativnost. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšen pomen ima ustvarjalnost za podjetje. Na podlagi tega poglavja smo lahko pričeli sklepati, ali je ustvarjalnost smiselno spodbujati. To nam je odprlo naslednje poglavje, v katerem smo iskali in raziskovali klasične tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti. Dotaknili smo se individualnih in skupinskih tehnik ter metod. Pri iskanju najprimernejših primerov iz prakse smo se podali onstran luže, natančneje v Silicijevo dolino. Analizirali smo različna podjetja, ki slovijo po premikanju mej mogočega, tako v tehničnem kakor tudi v ustvarjalnem smislu. Izrisal se nam je vzorec, na podlagi katerega smo spoznali, da sta skrb in vlaganje v človekovo psihološko dobro počutje ključni za sproščanje ustvarjalnih potencialov pri zaposlenih.
Ustvarjalnost v poslovnem svetu je način razmišljanja, ki inspirira, izziva in pomaga ljudem poiskati inovativne rešitve ter iz problemov ustvariti priložnosti. Ustvarjalnost je glavni razlog, zakaj nas nekatera podjetja navdušujejo z novimi in osupljivimi idejami, medtem ko druga le sledijo že uhojeni poti. Ustvarjalnost je vir inovativnosti in inspiracije, zaradi česar bi morala biti v vseh podjetjih med največjimi prioritetami. Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalni posameznik, ustvarjalna organizacija, pomen ustvarjalnosti, tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti. Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. Inovacijski management v športnih organizacijahVasja Gorjup, 2016, magistrsko delo Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije.
Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv.
Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo. Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem. Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 239
Celotno besedilo (2,45 MB) |
3. USTVARJALNA KLIMA V ORGANIZACIJAH PODRAVSKE REGIJEMitja Gmajner, 2016, diplomsko delo Opis: V današnjem času ostre mednarodne konkurence je zelo pomembno, da podjetja uspejo doseči, da zaposleni pri svojem delu občutijo dobro organizacijsko klimo in tudi ustvarjalno klimo, katera je del le-te. Še posebej sem se osredotočil na ustvarjalno klimo kot sestavino celotne organizacijske klime, pri čemer sem raziskavo opravil na vzorcu podjetij iz podravske regije.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del vsebuje tri poglavja, in sicer: kot prvo poglavje sem obravnaval koncept organizacije, nato sem nadaljeval s preučevanjem organizacijske klime, z njeno opredelitvijo, obravnaval dejavnike organizacijske klime, pozitivne in negativne učinke, ter predstavil dosedanja merjenja organizacijske klime.
Sledilo je poglavje o ustvarjalnosti, v okviru katerega sem opredelil ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje in metode ter tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti. Obravnaval sem tudi spoznanja domačih in tujih avtorjev s področja ustvarjalne organizacije.
V empiričnem delu sem se lotil raziskave organizacijske klime v organizacijah podravske regije. Uvodoma sem predstavil podravsko regijo, nato sem za raziskavo podal opredelitev raziskovalnega problema, podal cilje raziskave, omejitve in predpostavke, raziskovalne hipoteze ter metodologijo raziskave. Nato sem predstavil vzorčenje, ob koncu poglavja pa pripravil osrednje poglavje empiričnega dela, v okviru katerega sem predstavil rezultate raziskave in izvedel preverjanje hipotez. Ključne besede: Organizacijska klima, merjenje organizacijske klime, učinki organizacijske klime, ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalna organizacija. Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1111; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. OBLIKOVANJE USTVARJALNE KLIME V IZBRANI ORGANIZACIJI KONSTRUKTOR D.O.O.Nina Grgić, 2012, diplomsko delo Opis: Organizacijska klima je skupaj z zaposlenimi »motor« vsake organizacije, ki nastane že ob samem nastanku organizacije. Je faktor, ki organizacije razlikuje med seboj, saj ima vsaka svojo organizacijsko klimo. Torej je organizacijska klima značilnost, ki vpliva na vedenje zaposlenih v organizaciji in zaradi katere se organizacije razlikujejo med seboj. Organizacijska klima pa ima vrsto različnih klim, med katerimi je tudi ustvarjalna klima.
Ustvarjalna klima deluje v vsaki organizaciji in sicer pod okriljem družbe in atmosfere, ki jo oblikuje organizacija skupaj z zaposlenimi. V podjetju promovira in generira razmišljanje in uporabo novih izdelkov, storitev in načinov dela. Ustvarjalna klima v organizaciji podpira razvoj, usvajanje in izkoriščanje novih ter drugačnih predlogov in konceptov. Ključne besede: Ustvarjalnost, organizacija, organizacijska klima, ustvarjalna klima. Objavljeno v DKUM: 29.06.2012; Ogledov: 1719; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,35 MB) |