1. OTROŠKA GLASBA V NAKUPOVALNIH CENTRIHSimona Žvikart, 2010, diplomsko delo Opis: V odnos otroka do glasbe je potrebno vložiti veliko truda in motivacije, tako otroku privzgajamo kultivirano poslušanje. Otroka skušamo naučiti poslušati glasbo v skoncentriranih urah dneva. Tudi v nakupovalnih centrih vse več slišimo otroško glasbo in smo priča otroškim glasbenim prireditvam.
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljenih nekaj znanih glasbenih pevk, ki izvajajo pesmi za otroke ter moja glasbena pot, ki jo ustvarjam skupaj z možem Markom Repnikom. Hkrati je na kratko predstavljena tudi ponudba glasbenih prireditev za otroke v nakupovalnih centrih in cilji glasbe.
V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom na vzorcu stotih odraslih. Želeli smo ugotoviti, ali otroške prireditve pripeljejo v nakupovalni center več ljudi oz. ali se ti znova vračajo. Rezultati so pokazali, da odrasli največ prihajajo v center na prireditev z otroki starimi med 5 in 8 let. Ugotovili smo, da se odrasli z deklicami večkrat odločajo za obisk centrov, med odstotkom sodelovanja dečkov in deklic na prireditvi pa ni razlike. Vzroke za to lahko iščemo v našem vzorcu, ki je premalo številčen, saj je znano, da se deklice v večjem številu vključujejo v glasbene dejavnosti, denimo tudi v šoli v pevske zbore, plesne skupine …
Ključne besede: otroška glasba, nakupovalni center, otroške prireditve, otroški glasbeni ustvarjalci, glasba.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 827; Prenosov: 71
 Celotno besedilo (8,14 MB) |
2. Primerjava različnih platform socialnih omrežij z vidika dobičkonosnostiUrška Hacin, 2020, diplomsko delo Opis: Živimo v dobi interneta, ki nikoli ne spi. Ne samo svoj prosti čas, tudi posel se vse hitreje pomika na splet, zaradi svoje priročnosti in velikega dosega. Še nikoli se ni bilo lažje prebiti na tuji trg kot sedaj. Z razvojem različnih poslovnih strategij se hkrati razvijajo tudi novi poklici. Če bi pred 10 leti nekdo svoje delo opredelil kot influencerstvo, bi ga verjetno gledali postrani. Dandanes pa veljajo za eno izmed najmočnejših marketinških orodij. Na vprašanje, ali se dejansko lahko živi od tega, že poznamo odgovor, tukaj bomo podrobneje pogledali, katera platforma socialnih omrežij je tista, ki velja med influencerji za najbolj dobičkonosno. Primerjali bomo tri gigante, in sicer: Instagram, Facebook in Youtube. Empiričen del bo razdeljen na dva dela, in sicer na sledilce in dejanske ustvarjalce. V prvem delu bomo raziskovali s pomočjo ankete, ključni vprašanji bosta, koliko je naš domači slovenski trg sploh dovzeten za socialna omrežja in kje se najpogosteje zadržujejo, medtem ko se bomo v drugem delu osredotočali na influencerje. Vsakemu bomo preko intervjuja zastavili 5 enakih vprašanj, s katerimi se bomo dokopali do odgovora, katera platforma zagotavlja največ možnosti za dobiček.
Ključne besede: socialna omrežja, Facebook, Instagram, Youtube, influencerji, zaslužek, ustvarjalci, sledilci, internet, marketing, oglaševanje, posel
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 1255; Prenosov: 146
Celotno besedilo (537,41 KB) |
3. Spoznajmo gledališče - projekt z učenci 1. razreda osnovne šoleBeti Radić, 2018, diplomsko delo Opis: Gledališče je lahko tudi prostor za učenje in raziskovanje različnih tem. V tem diplomskem delu se bomo posvetili vprašanju, ali je mogoče preko gledaliških dejavnosti in gledališke predstave približati otrokom tudi vrednote, pri čemer se bomo osredotočili na vrednoto poštenje. S projektnim delom bomo skušali ugotoviti, ali otroci zaradi vključenosti v proces gledaliških dejavnosti in gledališke predstave bolje razumejo, kaj je poštenje, v kakšnih vidikih se kaže in kako podoživljajo gledališko vsebino iz vidika te vrednote. Poštenje kot vrednoto smo zbrali zato, ker se dotika vseh moralnih vrednot človeštva, kar pomeni, da smo pošteni do ožje in širše družbe, predvsem pa do sebe, to pa ustvarja dobre medsebojne odnose in dobro počutje posameznika. S projektnim delom smo otrokom skozi aktivne dejavnosti in ob izvedbi gledališke predstave doprinesli novo znanje gledališča, gledaliških ustvarjalcev ter približali znanje o vrednoti poštenja. Z aktivnimi dejavnostmi smo otroke seznanili z vlogami gledaliških ustvarjalcev (kako se imenuje in deluje), oblikovali in izvedli gledališko predstavo ter dosegli zastavljene cilje za učinkovitost projekta. Cilj projekta je bil predvsem sam proces gledaliških dejavnosti ter spoznavanje vrednote poštenje skozi zgodbo ter uporabo v drugih okoliščinah. Po zaključku projekta so otroci bolje razumeli, kaj je gledališka predstava in kdo v njej sodeluje. Vsi vključeni otroci so ob neposrednem vprašanju in preko anekdote jasno razumeli, kdo je pošten človek. Nekoliko manj so se kazale razlike v razumevanju, zakaj lažemo in kaj so razlogi za laganje.
Ključne besede: dramsko gledališče, gledališki ustvarjalci, poštenje, projektno delo, vrednote.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2018; Ogledov: 1453; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,53 MB) |
4. Pomen odnosov z javnostmi na področju filmske industrije v SlovenijiMonja Dobnik, 2017, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrskega dela so Odnosi z javnostmi na področju filmske industrije v Sloveniji. V magistrski nalogi se seznanimo z odnosi z javnostmi, njihovo zgodovino, njihovim pomenom in njihovo sedanjo vlogo v družbi. Opredeljen je pojem slovenski film, njegova zgodovina in kako ga sprejema slovenska družba. Predstavljeni so tudi izsledki, kako sta pojma Odnosi z javnostmi in Slovenski film povezana. Prav tako so zapisani rezultati ankete, ki nam pomaga razumeti, kako lahko odnosi z javnostmi pripomorejo k večji prepoznavnosti slovenskega filma in kateri elementi odnosov z javnostmi so za to najpogosteje zaslužni oz. uporabljeni. Prvi del naloge se tako bolj posveča teoriji, drug del pa je empiričen in teorijo dopolnjuje.
Ključne besede: Odnosi z javnostmi, Slovenski film, Filmska industrija, Promocija, Strokovnjaki za odnose z javnostmi, Ustvarjalci slovenskega filma
Objavljeno v DKUM: 06.04.2017; Ogledov: 1571; Prenosov: 192
Celotno besedilo (2,57 MB) |
5. Kulturnozgodovinski in jezikovni razvoj Občine ŠentjernejAlja Godec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo skuša prikazati zgodovinski, kulturni in jezikovni razvoj občine Šentjernej v različnih kulturnih obdobjih. Opisani bodo življenje ljudi, njihove navade, običaji, ljudsko izročilo ter materialne in nematerialne stvaritve. Podrobneje bodo predstavljene arhitekturna, stavbna in etnološka kulturna dediščina ter izobraževalne ustanove in njihova kulturna vloga v kraju. V nadaljevanju sledijo opisi oseb, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri razvoju kulture, jezika in kraja ter pripomogle k nastanku edinstvene kulturne in jezikovne skupnosti. Z namenom ohranjanja in širjenja kulturne dediščine in ljudskega izročila na mlajše rodove so bila v občini Šentjernej ustanovljena različna kulturna in etnološka društva, v katera se vključujejo domačini, ki so ponosni na preteklost kraja in uživajo v poustvarjanju ljudske kulture. Vsako društvo bo s svojo zgodbo v diplomskem delu tudi predstavljeno. Raziskan bo tudi njihov pomen pri ohranjanju krajevnega govora in prispevek h kulturnemu dogajanju v kraju. Zelo pomemben del ljudskega izročila občine Šentjernej je tudi šentjernejski govor, ki je močno zaznamoval kulturno dogajanje v kraju. Slovenska dialektologija ga uvršča v vzhodnodolenjsko podnarečje, to pa je del dolenjske narečne skupine. V diplomskem delu bodo na kratko predstavljene njegove značilnosti in posebnosti, torej glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora. Predstavljene bodo njegove naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sestav govora in izvor posameznih glasov. Pri oblikoslovni ravnini govora pa bodo predstavljene narečne posebnosti štirih besednih vrst, tj. glagola, samostalniške in pridevniške besede in prislova.
Ključne besede: kulturna dediščina, ljudsko izročilo, kulturno-etnološka društva, kulturne prireditve, literarni ustvarjalci, dolenjska narečna skupina, šentjernejski govor.
Objavljeno v DKUM: 04.05.2016; Ogledov: 1654; Prenosov: 320
Celotno besedilo (3,14 MB) |
6. Kulturnozgodovinski utrinki s KoroškegaVeronika Gnamuš, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki s Koroškega je predstavljena kulturna zgodovina Koroške pokrajine.
Koroška je predstavljena skozi temeljne zgodovinske dogodke, ki so pripomogli k razrešitvi meje z Avstrijo in razdeli ozemlje Koroške na dvanajst občin. Opisana so arheološka najdišča, sakralna dediščina s številnimi cerkvami in drugimi sakralnimi znamenji ter grajska in stavbna dediščina na Koroškem. Predstavljena je tudi gospodarska, tehnična in etnološka dediščina, domača obrt, kulturne institucije na Koroškem ter številni koroški kulturni in drugi ustvarjalci.
V diplomskem delu je bila pri uporabi in interpretaciji virov izvedena deskriptivna raziskovalna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev, dogodkov in oseb pa zgodovinska raziskovalna metoda.
Ključne besede: Koroška, arheološka najdišča, cerkve, gradovi, stavbe, domača obrt, etnologija, kulturne institucije, koroški ustvarjalci.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2011; Ogledov: 2140; Prenosov: 288
Celotno besedilo (2,34 MB) |
7. GLEDALIŠKA DEJAVNOST NA PTUJUSabina Hren, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Gledališka dejavnost na Ptuju je predstavljen razvoj ptujskega gledališkega življenja in steber njegovega delovanja vse od začetkov gledališke dejavnosti na Ptuju pa do današnjih dni. Opisani so začetki gledališke dejavnost na Ptuju, ko je bilo gledališče v nemških rokah, gledališka dejavnost v Narodni čitalnici in Dramatičnem društvu, poklicno gledališče in njegova opustitev, prikazano je nadaljevanje ljubiteljskega gledališčnega dela in ponovna oživitev profesionalnega gledališča. Predstavljeni so vsi pomembnejši gledališki ustvarjalci, ki so delovali na Ptuju. Ob tem je predstavljena bogata festivalska dejavnost ptujskega gledališča. Na koncu je dodan repertoar predstav, ki so jih ptujski gledališčniki odigrali v času obstoja gledališča.
Ključne besede: Ptuj, gledališče, Narodna čitalnica, Dramatično društvo, repertoar, gledališki ustvarjalci.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 2848; Prenosov: 402
Celotno besedilo (1,75 MB) |
8. Literarni izvirnik in filmska priredba z vidika prostora in časaNina Laki, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomsken delu z naslovom Literarni izvirnik in filmska priredba z vidika prostora in časa je s pomočjo literarne in filmske teorije opravljena primerjava prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje, ki je bil leta 1984 posnet po tej literarni predlogi.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je opravljena podrobnejša analiza stanja slovenskih celovečernih igranih filmov, ki so bili posneti po literarnih predlogah. Ta raziskovalni problem je preučen z vidika razvoja slovenske kinematografije, filmske proizvodnje na Slovenskem, načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko, snemanja slovenskih filmov po literarni predlogi slovenskih pisateljev, tipov razmerja med literaturo in filmom, preoblikovanja in prilagajanja literarne predloge ter povezav med literaturo in filmom. Iz sinteze najdenih podatkov izhaja, da je med vsemi slovenskimi celovečernimi igranimi filmi, v obdobju od 1948 do 2008, manj kot ena tretjina takšnih, ki so bili posneti po literarni predlogi, kar je manj, kot navajajo posamezni viri (npr. Vrdlovec, 2002, Knjiga in kino, Literatura 14/127—128).
V drugem delu diplomskega dela je podan raziskovalni problem primerjave kategorij prostora in časa med poglavjem Veselo gostivanje iz romana Miška Kranjca Strici so mi povedali (1974) ter filmom Veselo gostivanje (1984), posnetim po tej literarni predlogi. Potrdijo se štiri eksplicitno postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da se dogajali čas v literarni predlogi in filmu ne razlikuje (ta hipoteza se potrdi le deloma), da so toponimi, ki jih uporablja pisatelj, realni ter kot taki preneseni tudi v film, da film scenografsko ohrani realnost in avtentičnost notranjega prostora iz literarne predloge ter da je dogajalni prostor v filmu in literarni predlogi izrazito dinamičen.
Zaradi objektivnejšega dokazovanja hipotez, ki se nanašajo na avtentičnost prostora med romanom in filmom, je uporabljena še kvantitativna raziskovalna metoda terenskega dela. Ta zajame opazovanje in primerjanje pokrajine ter krajev med Veliko Polano in Lendavo. Panoramična perspektiva 'Gosposkega' iz literarne predloge (1974) in filma (1984) je še leta 2008 neokrnjena ter identična obema deloma (besedi in sliki). Kranjec je s svojim opisom te izjemne naravne lepote pokrajine skupaj s filmom, ki jo je vizualiziral, zaslužen za to, da občina ta del zemljišča preureja v krajinski park, v katerem bodo našle svoj prostor štorklje iz evropske vasi štorkelj (Velika Polana).
Osebni intervjuji z domačini iz Velike Polane potrdijo, da so toponimi, ki jih na zemljepisni karti ni moč najti oz. preveriti, Kranjec pa jih v romanu uporablja (prav tako filmski ustvarjalci v filmu), realni in obstajajo še danes. Nekateri so se sicer spremenili, vendar pa so ostali v lokalni rabi med domačini.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, slovenski film, literarni in filmski ustvarjalci, literarna predloga, književni čas in prostor, filmski čas in prostor.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 4066; Prenosov: 406
Celotno besedilo (549,19 KB) |
