| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Agresivnost med osnovnošolci : diplomsko delo
Petra Brodar, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: agresivnost, nasilno vedenje, ustrahovanje, otroci, vrstniško nasilje, šole, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2010; Ogledov: 2923; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (570,14 KB)

2.
3.
4.
Nasilje kot oblika vedenja
Nina Laloš, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, ustrahovanje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 905; Prenosov: 273
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Odklonsko vedenje policistov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jasmina Kolednik, 2012, diplomsko delo

Opis: Policija je državni organ, ki ima pomembno funkcijo pri zagotavljanju in ohranjanju miru in varnosti v državi. Za izvrševanje te pomembne funkcije pa potrebuje posebna pooblastila. Policija je ena najštevilnejših in najbolje opremljenih vladnih agencij, ki lahko proti posamezniku uporabi tudi silo. Prav zato je proučevanje odklonskega vedenja zelo pomembno, kajti situacije, v katerih posredujejo policisti, lahko privedejo do prekoračitve njihovih pooblastil. Odklonsko vedenje je prepoznavno po agresivnosti, brutalnosti, nasilju, mobbingu idr. Vzrok za nastanek odklonskega vedenja so lahko različni dejavniki, kot so stres, predsodki, policijski cinizem, socialno spodkopavanje. Takšno vedenje je lahko prepoznavno kot spolno nadlegovanje, korupcija, ustrahovanje, agresivno in nasilno vedenje. Kot zloraba policistovega položaja ali pooblastil se upošteva vsako ravnanje, ki ogrozi ali bi lahko ogrozilo zmožnost korektnega, doslednega in nepristranskega opravljanja policijskih nalog ter ima namen osebne koristi. Namen diplomskega dela je proučevanje odklonskega vedenja policistov. Predstavljeni bodo odklonski pojavi, ki se pojavljajo pri delu policistov, kot so: policijska korupcija, vrste policijske korupcije, agresivno vedenje, nasilje in ustrahovanje na delovnem mestu, spolno nadlegovanje, posledice le-tega ter njihovo upravljanje.
Ključne besede: policija, policisti, odklonsko vedenje, korupcija, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, preprečevanje, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1533; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (495,30 KB)

6.
DIGITALNO NASILJE V OSNOVNI ŠOLI
Sandra Špoljar, 2013, magistrsko delo

Opis: Kot posledica hitrega razvoja sodobne informacijske tehnologije je računalnik pred leti postal del vsakdanjega življenja za večino ljudi. To je bil posledično razlog za razvoj digitalnega nasilja, ki je dandanes močno razširjeno med učenci in ga je kljub temu težko prepoznati ter nadzorovati (Pšunder, 2012). V teoretičnem delu smo najprej opisali pojem digitalno nasilje, ga primerjali s tradicionalnim nasiljem, razložili ključne pojme in ločili različne vrste digitalnega nasilja. Nato smo pogledali in opisali značilnosti nasilnežev in žrtev ter poiskali nasvete za pomoč. V nadaljevanju smo na kratko opisali slovenske spletne strani in projekte na to tematiko ter opisali rezultate tujih raziskav. V empiričnem delu naloge smo interpretirali rezultate anketnega vprašalnika na temo digitalno nasilje, ki so jih pridobili študenti izbirnega predmeta Digitalna varnost. Anketni vprašalnik je bil namenjen pedagoškim strokovnim delavcem in z njim smo ugotovili tehnike preprečevanja digitalnega nasilja, ukrepe, ki se jih poslužujejo in vire informacij o pojavu digitalnega nasilja med učenci. Intervjuvali smo Majo Vreča, ki je zaposlena na Arnesu in izvaja predavanja za projekt Safe.si, ter Aleša Bučar Ručmana, višjega predavatelja na Fakulteti za varnostne vede in strokovnjaka na področju mladoletniške kriminalitete. Pridobili smo zanimive odgovore, izvedeli izkušnje iz prakse, ter tako dobili vpogled v stanje digitalnega nasilja v Sloveniji.
Ključne besede: Digitalno nasilje, tradicionalno nasilje, cyberbullying, kraja identitete, seksting, ustrahovanje
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 859; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Kriminološki vidik spletnega medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Damijan Suhadolnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Pojav medvrstniškega spletnega nasilja je rezultat informacijske dobe, v kateri živimo. Že dejstvo, da ima večina otrok svoj mobilni telefon ter da že v predšolskem obdobju spadajo med uporabnike na spletu, nam da vedeti, da se v tem skrivajo določeni problemi, ki imajo lahko hude negativne posledice. Številne opravljene raziskave v zelo visokih odstotkih kažejo na to, da imajo že predšolski otroci ustvarjen svoj profil na spletu. Gre za tveganja, predvsem pa s tem povezana ogrožanja otrok in mladostnikov, ki so najbolj ranljivi in so tarče storilcev spletnega nasilja. Torej je nasilje v različnih oblikah prisotno v šoli. Področje, predstavljeno v diplomskem delu, bo temeljilo na prepoznavanju vrstniškega nasilja, in njegovi dinamiki, s poudarkom na preučevanju spletnega medvrstniškega nasilja ali pojma cyberbullying. Opisane so razsežnosti tega nasilja, pojavne oblike, dejavniki, vzroki in posledice. Namen diplomskega dela je, na podlagi že narejenih raziskav opredeliti in preučiti medvrstniško nasilje z uporabo novih informacijsko komunikacijskih tehnologij in pojasniti to nasilje oziroma kibernetsko ustrahovanje v okviru različnih ved, kot so kriminologija, psihologija, sociologija, ter nameniti pozornost vprašanju, kdo so storilci spletnega medvrstniškega nasilja, kdo so žrtve in kakšne so posledice, tipologija le- teh in motivi za tovrstna dejanja. Predstavili in potrjevali smo, da medvrstniško spletno nasilje predstavlja resen družbeni problem oziroma problem sodobne družbe, ki pri otrocih ustvarja negotovost in strah. Opisani so izsledki nekaterih raziskav na tem področju in vidik preventive oziroma specialne prevencije, ki vključuje soočanje, zaznavanje in ukrepanje institucij, kot so šola, centri za socialno delo ter policija. Za boljšo predstavitev in razumevanje opisane tematike so v zaključnem empiričnem delu zastavljene hipoteze in kot kvalitativna metoda individualni usmerjevalni intervjuji z zaključno razpravo, kjer so podane sklepne ugotovitve diplomske naloge.
Ključne besede: internet, kibernetski prostor, nasilje, vrstniško nasilje, kibernetsko ustrahovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 02.06.2014; Ogledov: 1208; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (761,94 KB)

8.
Temna stran organizacij
Monika Šajt, 2015, magistrsko delo

Opis: Maščevanje je eden prvotnih mehanizmov za preživetje človeške vrste. Že predniki so se zavedali, da je za preživetje potrebno sodelovanje in tako vzpostavili mehanizem, ki je kaznoval vsako vedenje, ki je sabotiralo vzajemnost. Evolucija maščevanja nas vodi od obligatornega dednega krvnega maščevanja, značilnega za plemenske kulture, v svet zakonov, v katerem je kazensko pravo legaliziralo maščevanje in ga preneslo v roke države. Tripp in Bies (2009) predstavljata dva pogleda na vire maščevanja. Prvi je pogled na vire maščevanja skozi oči menedžerjev, ki gleda predvsem na interese organizacije in njenih menedžerjev. Ta perspektiva zagovarja, da je za preprečitev tega pojava potrebno preverjati nagnjenost zaposlenih k jezi in maščevanju. Krivdo za pojav maščevanja na delovnem mestu pripisuje izključno delavcem. Drugi pa je pogled na vire maščevanja skozi oči zaposlenih. Ta pogled zagovarja tezo, da je vire oziroma vzroke za iskanje maščevanja na delovnem mestu treba iskati v različnih situacijskih dogodkih znotraj organizacij. Prispevek v svojem empiričnem delu predstavlja izvirne rezultate raziskave o maščevanju na delovnem mestu, opravljene na vzorcu 308 zaposlenih v slovenskih podjetjih. Anketiranci bi se najpogosteje na zaznano krivico odzvali spravljivo, saj je povprečna vrednost pri »spravi« najvišja (3,71). Zgolj 17,4 % anketirancev nekomu, ki jim je storil krivico na delovnem mestu, ne bi odpustilo. Najnižje vrednosti pa smo razpoznali pri združeni spremenljivki »maščevanje« (1,30). Takšnih, ki bi se vedli maščevalno zaradi zaznane krivice na delovnem mestu, je zgolj 4 %.
Ključne besede: organizacije, delovno mesto, zaposleni, deviantno vedenje, agresivno vedenje, ustrahovanje, nasilje, maščevanje, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno: 12.05.2015; Ogledov: 779; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Kibernetsko nasilje
Aleksandar Dončev, 2015, diplomsko delo

Opis: Kibernetsko nasilje je danes vse pogostejše, ne le med mladostniki temveč tudi med odraslimi in starostniki. Razlog tiči v razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije in v dejstvu, da ima vsak posameznik mobilni telefon, prenosni ali tablični računalnik ter dostop do medmrežja (interneta). Vsak posameznik ima prav tako elektronski naslov in profil na katerem od socialnih omrežij (Facebook, Twitter, Google+ itn.). Težava pa nastopi pri našem znanju o varnosti in zaščiti na medmrežju. Nekateri so na socialnih omrežjih aktivnejši in pogosteje objavljajo svoje osebne podatke, fotografije in druge stvari iz zasebnega življenja. Kibernetski kriminalci imajo takšne posameznike najraje, saj lahko z malo truda vdrejo v njihovo e-pošto ali socialno omrežje in jih začnejo nadlegovati, prav tako pa lahko z njihovega profila nadlegujejo tudi druge. V diplomskem delu bo predstavljeno področje kibernetskega nasilja. Opredeljeno bo tudi, kaj sta kibernetski prostor in kibernetski kriminal, saj si brez tega ne moremo predstavljati, kje kibernetsko nasilje poteka. V diplomskem delu bo kot osrednji in glavni del diplomskega dela predstavljeno kibernetsko nasilje, ki je sestavljeno iz več različnih vrst nasilja. Največji poudarek bo predvsem na kibernetskem ustrahovanju, nadlegovanju in zalezovanju. Kibernetsko ustrahovanje, nadlegovanje in zalezovanje so namreč najpogostejše oblike kibernetskega nasilja, ki se pojavlja se tako med otroci in mladostniki kot tudi med odraslimi. Za boljše razumevanje opisanega problema so v zaključku potrjene ali ovržene zastavljene hipoteze ter podane zaključne misli in sklepi o pridobljenih ugotovitvah v diplomskem delu.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, internet, kibernetsko nasilje, spletno nasilje, ustrahovanje, nadlegovanje, zalezovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 18.09.2015; Ogledov: 1782; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (565,14 KB)

10.
Socialnopsihološki vidik kibernetskega ustrahovanja
Nejc Pantič, 2015, magistrsko delo

Opis: Kibernetsko ustrahovanje ni nov problem. Navkljub resnim posledicam, ki mu lahko sledijo, pa marsikdo s tem pojmom ni seznanjeni. Posledica tega je, da so v prvi vrsti kibernetskemu ustrahovanju največkrat izpostavljeni posamezniki, ki se pred njim ne znajo zavarovati oziroma soočiti z njim. Tudi odgovorne osebe (starši, učitelji, socialni delavci ipd.) zaradi lastne neseznanjenosti podcenjujejo resnost problema, zato ga ne morejo adekvatno obvladovati, se soočiti z njim oziroma se o njem izobraziti/osvestiti na širši družbeni ravni. Čeprav je kibernetsko ustrahovanje abstraktno, so njegove posledice za žrtev resne in realne. V primerjavi z ustrahovanjem v realnem svetu sta lahko storilec ali žrtev kdorkoli. Tudi odrasli, ki v realnem svetu za storilca morda predstavljajo nekakšno avtoriteto, lahko postanejo žrtve ustrahovanja. Kibernetski prostor omogoča poleg širokega občinstva tudi večjo stopnjo anonimnosti, nižjo stopnjo nadzora, nezmožnost opazovanja žrtvine reakcije ter izključuje fizično nasilje. Pomembno je tudi dejstvo, da je posameznik danes prek informacijsko-komunikacijske tehnologije nenehno dosegljiv in kot tak tudi potencialno izpostavljen ustrahovanju. Kibernetski prostor namreč omogoča, da se dinamika odnosov iz realnega sveta popolnoma preoblikuje. Vse to so razlogi, zaradi katerih se lahko kibernetsko ustrahovanje in njegove posledice za žrtve stopnjujejo bistveno hitreje kot pri klasičnem ustrahovanju. Zato si kibernetsko ustrahovanje zasluži več pozornosti. Pristop k obvladovanju pojava in soočanju z njim mora biti celovit in obsegati vse segmente naše družbe. Kibernetsko ustrahovanje namreč ni problem posameznika, pač pa celotne družbe. S primerjalno analizo virov, opravljenimi raziskavami in intervjuji smo ugotovili, da je osveščenost/izobraženost o kibernetskem ustrahovanju med slovenskimi uporabniki spletnega socialnega omrežja Facebook slaba in da si nekateri pristojni organi premalo prizadevajo za reševanje tovrstnih problemov. Prav tako smo ugotovili, da so posledice za žrtev odvisne od tega, kako resno sama dojema kibernetsko ustrahovanje, in ne nazadnje, da poročanje medijev o kibernetskem ustrahovanju lahko negativno vpliva na žrtve.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetsko ustrahovanje, storilci, žrtve, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 435; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici