SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline
Vlasta Mimović, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja dejavnike tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline. V teoretičnemu delu smo predstavili dejavnike tveganja, najpogostejše bolezni ustne votline, zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre na področju ohranjanja zdravja ustne votline in pa vlogo medicinske sestre pred in po operaciji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Kliniki za maksilofacialno in oralni kirurgijo v Ljubljani v letu 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Sodelovalo je 50 naključno izbranih pacientov, ki so bili na kontrolnem pregledu po operaciji ustne votline oziroma so preboleli rak ustne votline. Namen raziskave je bil, ugotoviti vpliv dejavnikov tveganja na zdravje ustne votline. Z raziskavo smo ugotovili, da je večina anketiranih pacientov kadilo, uživalo alkohol in imelo nižjo stopnjo izobrazbe. Rezultati nam torej dokazujejo, da je preventiva in osveščanje pacientov o dejavnikih tveganja pomembno, ter da je preventivno delo medicinske sestre potrebno že v otroštvu oziroma v šoli za bodoče starše, ki se mora nadaljevati vse življenje.
Ključne besede: dejavniki tveganja, ustna votlina, pacient, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2417; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (393,78 KB)

2.
Vzdrževanje ustne higiene starostnika
Tatjana Jesenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: S primerno ustno higieno lahko pri starostniku preprečimo številne bolezni v sami ustni votlini. Istočasno se lahko s pravilno ustno higieno izognemo mnogim komplikacijam in razvoju sistemskih bolezni, katerih povzročitelji so bakterije, ki jih srečamo v zobnih oblogah. Bolezni kot so parodontoza, spremembe ustne sluznice in druge pogosto spremljajo starostnika. Pri preprečevanju obolenj in vzdrževanju primerne ustne nege ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki mora biti še posebej pozorna v zdravstveno vzgojnem delovanju s posameznim starostnikom v zvezi z ustno higieno. Empirični del diplomskega dela govori o vzdrževanju ustne higiene starostnikov v starosti od 75 let do 89 let. Rezultati raziskave so pokazali, da starostniki še niso seznanjeni s tehnikami čiščenja zob in ustne votline. Prav tako večina starostnikov zajetih v raziskavi ne pozna dodatnih pripomočkov za čiščenje ustne votline. Negovalno osebje bi moralo nameniti več svojega časa in volje za dodatno informiranje starostnikov, saj je raziskava pokazala, da starostniki premalokrat na dan izvajajo ustno nego. Ugotavljamo, da več kot polovica starostnikov, ki je sodelovala v raziskavi, ne želi dodatnih informacij povezanih z ustno higieno. Medicinska sestra naj s svojim strokovnim znanjem starostnike motivira za izvajanje optimalne ustne nege, demonstrira načine ustne nege in kontrolira njeno izvedbo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, ustna votlina, ustna higiena, bolezni ustne votline, medicinska sestra, zdravje.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 3832; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
ODNOS STAROSTNIKOV DO ORALNEGA ZDRAVJA
Karmen Kure, 2010, diplomsko delo

Opis: Pod izrazom oralno zdravje razumemo stopnjo zdravstvenega stanja zob in ustne votline prebivalcev določenega področja. Stopnja oralnega zdravja v populaciji se v različnih obdobjih spreminja, kar je povezano z dejavniki določenega okolja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu v Mariboru v letu 2010. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 30 ljudi, starih od 70 do 80 let. Namen raziskave je bil analizirati in opredeliti mnenja starostnikov o njihovem oralnem zdravju in ugotoviti njihov odnos do oralne higiene v vsakdanjem življenju. V raziskavi smo ugotovili, da so med anketiranimi starostniki največji vtis glede pomena umivanja zob in oralne higiene naredili mediji (TV reklame). Današnji starostniki so odraščali v drugačnih sociodemografskih razmerah, zobna preventiva je bila takrat šele v povojih. Vsaj dvakrat dnevno si umiva zobe kar polovica anketiranih starostnikov. Zanimalo nas je tudi, kaj jim predstavlja največjo oviro pri skrbi za oralno zdravje in ali so zaradi neurejenega zobovja spremenili svoje prehrambne navade. Ugotavljamo, da kar 70 odstotkov anketirancev uživa pasirano, mleto ali mehkejšo hrano zaradi zobovja, 53 odstotkov anketiranih starostnikov pa je iz istega razloga spremenilo prehrambene navade. Med največje ovire pri skrbi za oralno zdravje anketirani starostniki navajajo zmanjšano ročno spretnost, obremenjenost z drugimi boleznimi, čakalne dobe pri zobozdravnikih, odvisnost od prevoza, slabše finančno stanje in slab vid. Vemo, da slabo oralno zdravje povečuje tveganje za splošno zdravje, možnost okužb in zmanjšano žvečno funkcijo ter posledično vpliva na prehranski vnos živil. Zdravstvena vzgoja je zelo pomembna v vseh starostnih obdobjih. Vizija glede boljšega oralnega zdravja prihajajoče starejše populacije je zagotoviti vsaj enega ustnega higienika na pet zobozdravnikov v obdobju petih let.
Ključne besede: starostnik, ustna votlina, ustne bolezni, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2549; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Vzdrževanje ustne higiene pri parodontalni bolezni
Slavica Težak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv in če ni zdravljena vodi v izgubo zob. S skrbno ustno higieno napredovane paradontoze ne moremo pozdraviti, lahko pa preprečimo njeno napredovanje.V diplomskem delu smo se opredelili predvsem na problem vzdrževanja ustne higiene. Namreč veliko pacientov ne pozna pravilnih postopkov vzdrževanja ustne higiene in nimajo motivacije za njihovo izvajanje, ravno tako se ne zavedajo pomembnosti rednih obiskov zobozdravnika, zato jih je potrebno poučiti o pomembnosti le- tega že pred samim zdravljenjem, da bi lahko bilo njihovo zdravljenje uspešno. Tu ima pomembno vlogo zobozdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti težave na področju vzdrževanja ustne higiene s parodontalno boleznijo in poznavanje vplivov in dejavnikov tveganja za nastanek paradontalne bolezni. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika, ki je vseboval tako odprti kot zaprti tip vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 naključno izbranih pacientov s paradontalno boleznijo v eni izmed zobnih ambulant v Sloveniji. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je vzdrževanje ustne higiene eden iz med glavnih dejavnikov tveganja, kjer pacienti nimajo dovolj znanja o pravilnih tehnikah ščetkanja in vzdrževanju ustne higiene. Ugotovili smo, da pacienti ne poznajo dovolj dejavnikov tveganja in vplivov za nastanek paradontalne bolezni. Rezultati nam dokazujejo potrebo po zobozdravstveno- vzgojnem delu medicinske sestre. Sklep: Zaradi ne znanja o pravilnem vzdrževanju ustne higiene in ne poznavanju dejavnikov tveganja je pomembno zdravstveno-vzgojno delo s strani zdravstvenih delavcev. Paciente je potrebno poučiti o pravilnem vzdrževanju ustne higiene in jih motivirati za izvajanje ustne higiene. Ravno tako je paciente potrebno poučiti o vplivih in dejavnikih tveganja za nastanek paradontalne bolezni.
Ključne besede: paradontalna bolezen, vnetje obzobnih tkiv, zobozdravstveno-vzgojno delo, medicinska sestra, dejavniki tveganja, ustna votlina, vzdrževanje ustne votline.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 486; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (812,88 KB)

5.
Osveščenost ljudi o pomenu higiene ustne votline
Urška Cmok, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pravilna in zadovoljiva higiena ustne votline in zob ima pozitivne učinke na celotno telo. S škodljivimi razvadami se stanje v ustni votlini lahko občutno poslabša, predvsem če higiena ustne votline ni zadovoljiva ali primerna. Naloga medicinske sestre med drugimi je, da s pravilnim podukom in motivacijo posameznike spodbuja k ohranjanju zdrave ustne votline in zob. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšna je osveščenost ljudi o pomenu higiene ustne votline v osrednji slovenski regiji. Metodologija raziskave: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 14 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanj pol zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 naključno izbranih posameznikov, ki so obiskali zobozdravnika ali ustno higieničarko. Rezultati so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007. Rezultati raziskave: Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da se anketiranci zavedajo pomena higiene ustne votline, saj jih večina redno hodi na kontrolne preglede. Prav tako se več kot polovica anketirancev zaveda, kaj povzročata v ustni votlini karies in zobni kamen, največ informacij pa so dobili s strani zobozdravnika. Smo pa ugotovili, da izobrazba vpliva na higieno ustne votline. Sklep: Higiena ustne votline je velik problem v današnjem času, ko se razdajamo v službi, partnerjem, otrokom, stanovanju, opravilom, povsod okoli nas je stres, neredna prehrana, škodljive razvade, poleg tega smo ves čas v naglici. Vendar ne moremo mimo dejstva, da se vse začne v ustni votlini. Higiena v ustni votlini ne sme biti zapostavljena, četudi vemo, da lahko nadomeščamo zobe z res dobrimi in kakovostnimi nadomestki. Osveščenost o pravilni higieni ustne votline posameznika se poleg medicinske sestre in zobozdravnika začne že v ranem otroštvu s starši, vzgojitelji, učitelji, prijatelji ter navsezadnje z mediji.
Ključne besede: ustna votlina, zobje, zobozdravstvo, vloga medicinske sestre.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 408; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

6.
Osveščenost staršev o ustni higieni predšolskih otrok
Mojca Mojzeš, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pravilna in redna ustna higiena je izrednega pomena za otrokovo ustno zdravje. Pomembno je, da so starši otrok pravočasno osveščeni o pravilni ustni negi otroka. Za ozaveščanje poskrbijo medicinske sestre, zdravniki, vzgojitelji, učitelji in še kdo. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pravilno ustno higieno in ugotoviti kako so anketirani starši seznanjeni z ustno higieno ter kako jo pri otroku izvajajo. Metodologija raziskave: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal 14 vprašanj. Raziskavo smo opravili v enem od vrtcev v podravski regiji. Anketiranci so bili starši predšolskih otrok. Dobljene rezultate smo preučili in jih grafično prikazali. Rezultati: Po analizi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so starši relativno dobro informirani o pravilni ustni higieni zob njihovega otroka. Največ informacij so starši dobili od zobozdravnika, medicinskih sester in pa na internetu. Sklep: Preventiva v zobozdravstvu je zelo pomembna. Odrasli imajo velik vpliv na zdravje otrok. Starši lahko s skrbnostjo in pravilno nego pripomorejo, da bodo njihovi otroci imeli zdrave zobe. Tudi vloga medicinske sestre je izrednega in nemalokrat ključnega pomena, saj je tako kot zobozdravnik tudi ona tista, ki staršem posreduje informacije o pravilni ustni higieni.
Ključne besede: ustna votlina, otroški zobje, ustno zdravje, zobozdravstvena vzgoja, medicinska sestra, vloga staršev.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 365; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (814,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici