Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države. Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika. Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati. Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Ključne besede: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1381; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: V zadnjih letih je na področju Slovenije vse pogosteje prisotna plačilna nedisciplina. Upniki so na poti do poplačila svojih terjatev tako pogosto prisiljeni uporabiti skrajne ukrepe in svoje terjatve izterjati s pomočjo izvršbe oziroma sodnega postopka. Izvršba na nepremičnino je le eden izmed sredstev s katerim je mogoče poplačilo tudi dejansko doseči, vendar je smiselno, da se slednjega poslužujemo v skrajnem primeru, ko so vsi ostali postopki izkoriščeni. A tukaj se najpogosteje pojavi težava. Upnik pogosto nima na voljo vseh podatkov o dolžnikovem premoženju, zemljiška knjiga pa je javni register, v katerem lahko vsakdo dobi podatke o lastniku nepremičnine. Obupani upniki, ki na vse načine skušajo dobiti poplačilo za svojo terjatev, se tako pogosto oprimejo edine rešilne bilke, za katero menijo, da je lahko dobro orožje, s pomočjo katerega bodo dosegli poplačilo. Namreč ni ga človeka, ki se ne bi boril za svojo nepremičnino oziroma lastnino. V kolikor je dolg dokaj nizek je lahko predlog izvršbe na nepremičnino zelo učinkovito sredstvo, ki prisili dolžnika, da najde sredstva za poplačilo svojega dolga. Predmet naše obravnave je upoštevanje načela sorazmernosti in njegova smiselnost pri izvršbi na nepremičnino. Magistrska naloga je nakazala nekatere pereče probleme s kateri se srečujejo dolžniki, hkrati pa tudi problematiko izkoriščanja zakonodaje in sprenevedanja pri samem poplačilu dolga. Sodišče je tisto, ki bi moralo dejansko proučiti vsak posamezni primer in določiti, kdo je tisti, ki dejansko ni zmožen poravnati svojega batagelnega dolga in kako v slednjem primeru ukrepati, ter kdo je tisti, ki izkorišča morebitne pomanjkljivosti ali slabosti zakonodaje. Vsekakor je analiza pokazala, da bi bilo smiselno ponovno uvesti spodnji znesek dolga pri katerem bi bila mogoča izvršba na nepremičnine. S spodnjim zneskom dolga bi lahko obvarovali tudi tiste najbolj ranljive in razbremenili sodtvo primerov, ko prihaja do izvršbe na nepremičnino za pičlih nekaj deset ali sto evrov. Naša naloga kaže, da se sodstvo zaveda pomanjkljivosti in da se vso znanje in izkušnje usmerjajo v to, da lahko v prihodnje pričakujemo konkretne izboljšave, ki bodo odločilno vplivale na samo izvršbo na nepremičnine, hkrati pa bo dobilo na veljavi tudi načelo sorazmernosti.
Ključne besede: davek, pravo, načelo sorazmernosti, izvršba, nepremično premoženje, nepremičnina, ustavno načelo
Objavljeno v DKUM: 07.03.2017; Ogledov: 1946; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Avtorica se ukvarja s problematiko t.i. izbrisanih, ki označuje osebe, katere je slovenska oblast zaradi arbitrarne razlage osamosvojitvene zakonodaje 26. februarja 1992 brez obvestila in zakonske podlage ter iz lastnega nagiba izbrisala iz registra stalnega prebivalstva ter jih prenesla v evidenco tujcev. S tem jim ni le samovoljno odvzela njihovega pravnega statusa, temveč jim je onemogočila dostop do cele vrste ekonomskih in socialnih pravic vezanih na ta status. Ker je takšen ukrep za razliko od ostalih tujcev s pravico do stalnega prebivanja na območju Republike Slovenije prizadel le tiste, ki so prihajali iz drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice leta 2012 razsodil, da so bile te osebe obravnavane diskriminacijsko, obenem pa sta jim bili kršeni tudi pravica do zasebnega in družinskega življenja ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Te pravice zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravica vsem osebam na področju držav pogodbenic. Primer izbrisanih se obravnava iz vidika razmerja med politiko in pravom, natančneje pravom človekovih pravic. Pravo in politika sta samostojni področji, vendar vseeno medsebojno eksistenčno povezani, saj daje politika pravu materijo za urejanje, pravo pa ima nalogo ohranjati politiko znotraj določenih meja. V demokratični pravni državi mora biti med njima vzpostavljeno ravnotežje. To ravnotežje je porušeno, ko začnejo organi oblasti delovati na podlagi nedopustnih političnih interesov, in ko prekoračijo svoje z ustavo in zakonom določene pristojnosti. To lahko pripelje do kršitev temeljev ustavne ureditve, od načela pravne države in vseh njegovih izpeljav ter v končni fazi do kršitev človekovih pravic in svoboščin posameznikov. Konkreten primer je jasen indikator tega, kako obsežne posledica lahko ima delovanje politike izven okvirov prava, in kako pravne rešitve določenega problema izgubljajo svojo vrednost zaradi njihovega nespoštovanja in odsotnosti podpore v politični sferi.
Ključne besede: človekove pravice, politika, pravna država, načelo delitve oblasti, prepoved diskriminacije, pravica do zasebnosti in družinskega življenja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva, Evropsko sodišče za človekove pravice, ustavno sodišče, izbrisani
Objavljeno v DKUM: 24.04.2013; Ogledov: 2208; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,13 MB)