| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRECEDENS V SLOVENSKEM PRAVU
Tadeja Špolarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ustaljena in enotna sodna praksa ni enaka pomenu pojma precedens kot ga interpretirajo v anglo-ameriškem pravnem sistemu, kjer velja za formalni pravni vir, vendar se mu zelo približuje. Le ta v zadnjem času postaja vedno pomembnejši pravni vir, nekateri teoretiki enotno in ustaljeno sodno prakso zelo približujejo pomenu kot ga imajo formalni pravni viri v slovenskem pravu. Ko primerjamo en in drug sistem med seboj, bi sicer lahko zaključili, da ima glede pojma precedens in ustaljene sodne prakse, vsak od njiju svoje prednosti in slabosti, pa vendar ni mogoče pravila enega sistema prenašati v drugega. V diplomskem delu bo predstavljen pojem precedens, ustaljena in enotna sodna praksa, vloga Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS v razmerju do sodne prakse ter institut ustavne pritožbe.
Ključne besede: Precedens, formalni pravni vir, ustaljena in enotna sodna praksa, načelo enakosti pred zakonom, ustavna pritožba.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1051; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (195,52 KB)

3.
Podedljivost terjatve za povrnitev nepremoženjske škode
Špela Stanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Slovenski pravni red nepremoženjsko škodo izrecno priznava kot eno od pravno priznanih škod, za katero se lahko zahteva denarna odškodnina. Namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v zakonu ni izrecno opredeljen, podana je zgolj zahteva, da odškodnina ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Teorije in sodna praksa sta enotni, da je temeljna funkcija zadoščenje. Ravno zaradi namena odškodnine in strogo osebne narava nepremoženjske škode se je pojavilo vprašanje, ali in kdaj je lahko terjatev za povrnitev nepremoženjske škode predmet dedovanja. Razveljavljen 184. člen Obligacijskega zakonika, ki je urejal to vprašanje, je določal, da terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom. Ustavno sodišče je odločilo, da je takšna terjatev strogo osebne narave in da je zakonodajalčevi presoji prepuščeno, ali in kdaj ta pravica izgubi svojo osebno naravo ter postane podedljiva. Z ustavno pritožbo napadena zakonska določba je nasprotovala ustavnemu načelu enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave, s tem ko je omogočala različno obravnavanje bistveno enakih dejanskih položajev. Stališča pravnih redov se glede določitve trenutka prehoda terjatve med seboj razlikujejo. Avstrijski Občni državni zakonik določa, da mora povzročitelj oškodovancu na njegovo zahtevo plačati primerno denarno odškonino za nepremoženjsko škodo. Sodišča so tako za podedljive priznavala zgolj zahtevke, ki so bili pred smrtjo oškodovanca priznani s poravnavo oziroma s pogodbo ali pa je bila vložena tožba. To stališče so sodišča spremenila in danes velja, da so zahtevki za nepremoženjsko škodo podedljivi ne glede na to, ali je oškodovanec zahteval plačilo. Enako stališče velja tudi v Nemčiji od reforme Državljanskega zakonika v letu 1990 naprej. Tudi nova ureditev na Hrvaškem je manj stroga od slovenske, saj je terjatev podedljiva od trenutka, ko je oškodovanec vložil pisni zahtevek ali tožbo. Spremembo zakona komentatorji utemeljujejo z zasledovanjem pravičnejše ureditve za dediče in s stališčem, da oškodovančeva zahteva za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo izgubi svojo osebno naravo že s tem, ko jo le-ta na predpisan način poda.
Ključne besede: odškodnina, nepremoženjska škoda, zadoščenje, dedič, načelo enakosti, ustavna pritožba
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 636; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (562,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici