| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Pravica do življenja in evtanazija
Katja Sisinger, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene in klasificirane temeljne človekove pravice in svoboščine s poudarkom na pravici do življenja. Predstavljena sta dva temeljna dokumenta na področju varstva človekovih pravic, to sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in Splošna deklaracija človekovih pravic. Opisana sta pomen in vloga Evropskega sodišča za človekove pravice ter ustavnopravnega varstva človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Opisane so vrste evtanazije, navedeni razlogi za njo in proti njej, predstavljena stališča drugih držav do te teme in pravna ureditev evtanazije v Republiki Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kako dobro ljudje poznajo temeljne človekove pravice in svoboščine ter kakšno je njihovo stališče do problema evtanazije. Analiza raziskave je pokazala, da ljudje ne poznajo dobro človekovih pravic, medtem ko imajo do evtanazije pozitivno stališče.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropsko sodišče človekovih pravic, Ustava RS, evtanazija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 4075; Prenosov: 1048
.pdf Celotno besedilo (980,03 KB)

12.
PRAVNO-POLITIČNA ANALIZA FORMIRANJA KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Igor Ivašković, 2012, diplomsko delo

Opis: V obdobju 1. svetovne vojne stališča glede državne prihodnosti med južnimi Slovani niso bila poenotena. Medtem ko je del Slovencev in Hrvatov kljub smrti Franca Ferdinanda polagal velike upe v ohranitev habsburške monarhije in ustanovitev tretje (južnoslovanske) enote, ki bo enakopravna avstrijskemu in ogrskemu delu, so predvsem v Srbiji glavno oviro na poti do skupne južnoslovanske države videli ravno v državni tvorbi habsburške dinastije. Odraz razhajanj so predstavljali akti, ki so jih različne strani objavljale v obdobju 1. svetovne vojne. Po eni strani sta glavna elementa Majniške deklaracije bila habsburški okvir in hrvaško državno pravo, na drugi strani pa se je kot predpogoj južnoslovanske skupnosti izpostavljala dinastija Karađorđević. Konec 1. svetovne vojne je prinesel povsem nova razmerja moči v mednarodnih odnosih. V tem obdobju ne moremo več govoriti o ravnotežju velikih sil, kar se je na političnem zemljevidu Evrope formaliziralo z Versajskim sporazumom. V tem obdobju so se oblikovala nekatera nova načela, med katerimi je na mednarodnopravnem področju zagotovo najbolj pomembna pravica do samoodločbe, ki je bila opredeljena v znamenitih Wilsonovih štirinajstih točkah. Predstavniki habsburških južnih Slovanov so oktobra 1918 prekinili vse vezi s prejšnjo državno skupnostjo, na celotnem južnoslovanskem področju sedaj že bivše Avstro-Ogrske pa je oblast prevelo narodno vijeće, s čimer je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slednja je začela postopek za mednarodno priznanje, vendar je že po nekaj dnevih prišlo do pogovorov med predstavniki Države SHS, jugoslovanskim odborom in Nikolo Pašićem, ki je zastopal Kraljevino Srbijo. V obdobju ustvarjanja nove podobe Evrope Država SHS ni uspela izkoristiti za trajno osamosvojitev, temveč je s sporazumom s Kraljevino Srbijo vključena v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Država SHS je kljub svoji kratkotrajnosti zadovoljevala bistvene kriterije, ki jih mednarodno pravo postavlja kot pogoj subjektivitete. Ozemlje resda ni bilo eksplicitno opredeljeno, pa vendar je bilo to mogoče razbrati iz navedbe vseh področij Avstro-Ogrske, na katerih je bilo prebivalstvo južnoslovansko. Jasno je bila opredeljena tudi neodvisna oblast, ki je kljub določenim omejitvam pri izvajanju dejanske oblasti na celotnem teritoriju, vršila najpomembnejše dolžnosti, med drugim se je tudi vključevala v mednarodne odnose. Izostanek formalnega mednarodnega priznanja te državne tvorbe, ki ga je izpostavljala doktrina, katera je zavračala mednarodnopravno subjektiviteto Države SHS namreč ni konstitutivni element državnosti, temveč predstavlja le znak, da ena država želi z drugo vzpostaviti določeno vrsto diplomatskih razmerij. V procesu ustvarjanja Kraljevine SHS se je ignoriralo nekaj načel, ki sicer veljajo za pogajanja in sporazume v mednarodnem pravu. V prvi vrsti je šlo za prekoračitev pooblastil s strani narodnega sveta, ki ni zahteval mnenj lastnega plenuma ali skupščine, temveč je večino odločitev sprejemalo tričlansko predsedstvo osrednjega odbora. Za samo združitev je narodni svet pooblastil 28 članov, ki niso bili izbrani na plenarnem zasedanju. Delegacija je od osrednjega odbora narodnega sveta dobila smernice v obliki dokumenta z navodili, ki pa so bila prezrta. Podpisani prvo-decembrski akt je ob nepooblaščenem nastopu delegatov potreboval po tedaj veljavnih ureditvah ratifikacijo skupščin na obeh straneh sporazuma, do česar ni prišlo. Začasna skupščina je sprejela zakon, na temelju katerega so se izvedle volitve v ustavodajno skupščino. Čeprav se je v formalnem smislu zdelo, da je šlo za neko vrsto tripartitne delitve oblasti, so v praksi pristojnosti kralja v zakonodajni in izvršni veji oblasti omogočale vladanje kot v državah z enotno oblastjo. Osnova organizacije oblasti sta bili načeli centralizma in nacionalnega unitarizma, ki sta izhajali iz teze o enem narodu in njegovih treh plemenih; Srbih Hrvatih in Slovencih. Istočasno posamezne skupine niso prenehale z iskanjem dr
Ključne besede: Kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev, Država Slovencev Hrvatov in Srbov, pravno-politološka analiza, Vidovdanska ustava, prvo-decembrski sporazum, jugoslovanstvo.
Objavljeno: 10.05.2012; Ogledov: 1745; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (844,31 KB)

13.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Ključne besede: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2138; Prenosov: 676
.pdf Celotno besedilo (714,19 KB)

14.
RAZVOJ USTAVNOSTI NA POLJSKEM
Tine Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Korenine Poljske bogate, edinstvene ustavne dediščine segajo že v trinajsto stoletje. Več stoletij se je poljska država razvijala v smeri bolj decentralizirane politične strukture, katere končni rezultat je bil oblikovanje ustave leta 1791, kar Poljsko uvršča na drugo mesto med državami v svetovni zgodovini, ki so sprejele pisno ustavo. Dva tragična zgodovinska dogodka sta prekinila razvoj poljske ustavnosti. In sicer 123-letno delitev Poljske s strani ruskega imperija, Prusije in Avstro-Ogrske, ter novejše okupacije Poljske s strani nacistične Nemčije in Sovjetske zveze. Pod sovjetsko okupacijo so na Poljskem leta 1952 sprejeli ustavo, ki je formalno zagovarjala demokratična načela, dejansko pa je bila nesmiseln dokument, kajti v praksi je vladajoča komunistična partija ni upoštevala. Pretežni del štirideset letne komunistične vladavine ni bila ustava dokument, ki bi krojil poljsko politično usodo, ampak je bil to partijski program. V osemdesetih letih 20. stoletja je priljubljeno gibanje postopoma doseglo ustavne spremembe po zahodnem demokratičnem smislu, kar je pomenilo začetek konca poljske komunistične ustavne prakse. Po letu 1989, se je na Poljsko še enkrat vrnil ustavni red, demokratične ustavne uredbe so počasi začele nadomeščati komunistični politični ustroj vzpostavljen leta 1952. Prva faza postkomunističnih ustavnih reform se je osredotočila na odpravo bistvenih značilnosti komunističnega sistema in zagotovila podlago za nadaljnji razvoj političnega pluralizma. Medtem, ko je razglasitev povsem novega ustavnega reda v letih 1990-1991 bilo premalo politične volje, je novembra leta 1992 ustavna ureditev, pogovorno znana kot mala ustava, stopila v veljavo. Mala ustava je imela začasni značaj, kljub temu pa je uspešno zagotovila okvir, znotraj katerega so se lahko že povsem nemoteno odvijali demokratični politični procesi, prav tako je zagotovila institucionalno stabilnost, vse do pomladi leta 1997, ko je v veljavo stopil aktualni poljski ustavni red.
Ključne besede: Poljska, Mala ustava, poljska ustavnost, prva evropska ustava, demokratični procesi
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 799; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (218,47 KB)

15.
VPIS FISKALNEGA PRAVILA V USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Tine Janežič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti fiskalno pravilo, ki je zapisano v slovenski ustavi. Vpis fiskalnega pravila na ustavno raven je v strokovni in splošni javnosti sprožil veliko polemik o potrebi in nujnosti vpisa, politična večina in konsenz pa sta omogočili, da je bilo 24. maja 2013, s spremembo 148. člena Ustave RS, fiskalno pravilo vpisano v Ustavo RS. Diplomsko delo na osnovi pridobljenih teoretičnih znanj predstavlja fiskalno pravilo, potrebo po njegovem vpisu, pravne podlage vpisa, vključno z razvojem fiskalnih pravil v Evropski uniji. Prav tako podaja mednarodni pregled ureditve vpisa fiskalnega pravila, predstavlja spremembo 148. člena ustave RS in izpostavlja nekatere verjetne institucionalne posledice vpisa fiskalnega pravila v Ustavo RS na delovanje različnih institucij v Sloveniji in Evropski uniji.
Ključne besede: fiskalno pravilo, EU, fiskalni pakt, Ustava RS, sprememba 148. člena Ustave RS, posledice vpisa fiskalnega pravila
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 1707; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (719,54 KB)

16.
DRUŽINSKA USTAVA V PODJETJU ŽIHER D.O.O.
Alja Skamen, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem v začetnem delu predstavila pojem družinsko podjetje, spoznala sem, da je pojem zapleten. Vsak avtor si pojem razlaga po svoje. Nadaljevala sem s predstavitvijo družinskega in poslovnega sistema, nato pa pojasnila pojem model treh krogov. Nekaj besed sem namenila prednostim in slabostim družinskega podjetja. Prav tako sem opredelila pojem nasledstva in opisala nasledstvene možnosti. Pojasnila sem kaj pomeni nasledstvo kot proces. Diplomski seminar sem nadaljevala s opredelitvijo družinske ustave in opisom njenih značilnosti. V sklopu diplomskega seminarja sem si zadala, da bom preučila slovensko družinsko podjetje. Odločitev ni bila težka, saj so bili v podjetju takoj pripravljeni sodelovati. Zato sem v zadnjem delu diplomskega seminarja opisala družinsko podjetje Žiher d.o.o., predstavila njegovo zgodovino, povedala nekaj o zaposlenih družinskih članih in opisala zakaj imajo družinsko ustavo.
Ključne besede: družina, družinsko podjetje, nasledstvo, družinska ustava
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (447,39 KB)

17.
Načelo pravne države v sodni praksi ustavnega sodišča
Gianluca Holderjan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic. Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Ključne besede: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 2787; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (221,02 KB)

18.
MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE
Nace Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom govoril o Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS). Gre za neodvisno stalno sodno instanco, ki je bila ustanovljena z Rimskim statutom leta 1998 in ima sedež v Haagu na Nizozemskem. Pristojno je za najhujša kazniva dejanja mednarodnega značaja kot so genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija, ki so storjena s strani fizičnih oseb na ozemlju katere od držav, ki so podpisnice Rimskega statuta. Prav tako ima MKS svoje neodvisne organe: sodnike, tožilstvo in tajništvo, ki jih sestavljajo najuglednejši strokovnjaki na področju kazenskega prava in drugih pravnih področjih, kot so mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic. Za nemoteno delovanje sodišča je potrebno tudi sodelovanje držav pogodbenic, katere so dolžne sodelovati s sodiščem pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj, ki spadajo pod njeno pristojnost. Eni izmed glavnih oblik sodelovanja sta predaja oseb sodišču in začasen odvzem prostosti osebam, za katere sodišče zahteva predajo. Države pogodbenice morajo za uspešno sodelovanje s sodiščem prilagoditi tudi svoje notranje pravo. Republika Slovenija je v ta namen sprejela ZSMKS, kateri ureja področja, ki jih opredeljuje Rimski statut in pred tem niso imela pravne podlage v slovenski zakonodaji. Prav tako je bil slovenski zakonodajalec primoran poseči tudi v spremembe Ustave, kot je sprejetje 3.a člena in sprememba 47. člena ustave, ki opredeljuje predajo osebe.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, genocid, predaja osebe, Ustava
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (509,24 KB)

19.
VRAČANJE DENARNE SOCIALNE POMOČI IN VARSTVENEGA DODATKA V PRIMERU DEDOVANJA PO UPRAVIČENCU
Maja Ključevšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji so pravico do socialne varnosti, kot eno temeljnih pravic vsakega posameznika, vnesli v notranji pravni red države. Zato je v drugem členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da smo pravna in socialna država. Živimo v tako imenovanem kriznem obdobju. V nalogi bo prikazano, po obdobjih, da imamo velik porast prejemnikov varstvenega dodatka in raznih oblik denarne socialne pomoči, saj si nekateri ljudje le s tem dohodkom lahko zagotovijo preživetje. S 1. januarjem 2012 je začelo veljati kar nekaj novosti na področju socialne zakonodaje. Uveljavljanje socialnih transferjev je po novem urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem zajemajo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja v primeru uveljavljanja nekaterih pravic. To pomeni predvsem veliko spremembo v primeru dedovanja po upravičencu, ki je v določenem obdobju prejemal zgoraj omenjene pomoči. V sami nalogi bom povzela bistvene značilnosti socialne zakonodaje in oblike zgoraj omenjenih pomoči, ki se upoštevajo pri dedovanju. Najbolj sporna sta ljudem ravno 128. in 129. člen Zakona o dedovanju, saj upravičenci do socialne pomoči ali varstvenega dodatka po z zakonom določenem obdobju dobijo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja na svoje težko prisluženo imetje. To premoženje pokojnika zato ni predmet dedovanja in posledično ne preide v last dedičev, temveč postane last države ali občine. Dediči bodo v tem primeru dedovali preostali delež premoženja pokojnika. V nalogi bo na podlagi Zakona o dedovanju in Ustave Republike Slovenije prikazano tudi na primeru iz sodne prakse, ter s pomočjo člankov, postopek odtujitve nepremičnine v primeru dedovanja po upravičencu.
Ključne besede: zakonodaja, Ustava Republike Slovenije, socialna pomoč, socialni transferji, upravičenci, dedovanje
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 971; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (848,01 KB)

20.
MAGNA CHARTA LIBERTATUM IN SODOBNI USTAVNI DOKUMENTI - PODOBNOSTI IN TERMINOLOGIJA
Katarina Kuret, 2015, diplomsko delo

Opis: Magna Charta Libertatum je listina, ki se smatra za najstarejši ustavni akt fevdalne Anglije. Velika listina svoboščin je omejila dotedanjo absolutno vladarjevo oblast v korist fevdalcev in svobodnih kmetov. Magna Charta Libertatum prvič v zgodovini priznava osebno svobodo in poroštva zanjo. Najbolj pomembna določba listine je vsekakor ta, da so pred zakonom vsi enaki in da mora tudi kralj spoštovati zakone. Listina je še danes del angleškega pozitivnega prava in je zgodovinsko gledano univerzalnega pomena. V prvem delu diplomskega dela je razjasnjeno zgodovinsko ozadje nastanka Magne Charte Libertatum, opredeljena je vsebina listine in prikazan nadaljnji zgodovinski razvoj ustavne zakonodaje, na katerega je imela listina vpliv, poudarek je na angleškem The Bill of Rights in francoski Deklaraciji o pravicah človeka in državljana. V zadnjem delu diplomske naloge so predstavljene sodobne ustavne ureditve po svetu, velik del analize je namenjen Ustavi Republike Slovenije, v nadaljevanju sledi ustava Velike Britanije in ustava Združenih držav Amerike. Poiskane so skupne točke z Magno Charto Libertatum in predstavljene podobnosti.
Ključne besede: Magna Charta Libertatum, velika listina svoboščin, The Bill of Rights, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ustavno pravo, zgodovina, Ustava Republike Slovenije, Ustava Velike Britanije, Ustava Združenih držav Amerike
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 674; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (885,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici