1. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru - prvih deset letIvan Krajnc, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Ustanovitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru leta 2003 in začetek pedagoškega procesa v študijskem letu 2004/2005 sta tisti pomembni točki v razvoju visokega šolstva in rasti lokalne bolnišnice, ki predstavljata pomembno pridobitev za mariborsko univerzo, zdravstvo, mesto in tudi državo Slovenijo. V letu, ko Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru praznuje deseto obletnico delovanja, in v letu, ko mesto Maribor beleži 850-letnico prve pisne omembe (1164, Castrum Marburch), dobiva jubilej pridih novega mejnika. V desetih letih je Medicinska fakulteta prehodila pot do sodobnega, evropsko primerljivega univerzitetnega študija, se soočila z bolonjsko prenovo in si s preselitvijo v novogradnjo v neposredni bližini temeljne učne baze - današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Maribor - zagotovila podstat za nadaljnji razvoj, zlasti pa za razmah temeljne raziskovalne dejavnosti. Zgovoren je podatek, da je na fakulteti uspešno zaključilo študij več kot 250 zdravnikov, ki v času izjemno težkih družbenih in ekonomskih razmer vse pogosteje iščejo svojo priložnost za delo in strokovni razvoj v tujini, a bi jih doma še kako potrebovali, saj je bil eden od pomembnih razlogov za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji prav izrazito pomanjkanje zdravnikov. Fakulteta je s podiplomskim študijskim programom Biomedicinska tehnologija ponudila tudi sodoben doktorski študij, ki ambicioznim, novih znanj željnim omogoča udejanjanje številnih idej, vse z namenom, da bi omogočili, kar se da kakovostno zdravstveno oskrbo. Več kot štirideset doktorjev znanosti že uresničuje svoje ideje, številni med njimi so se že habilitirali in so naši cenjeni učitelji, ki sledijo svojim predhodnikom. Pred fakulteto so številni izzivi - deset let je za tovrstno ustanovo kratko obdobje, a prerez dosedanjih dosežkov, ki smo jih številni avtorji zbrali v monografiji, katere izid pričakujemo ob prazniku fakultete, vendarle nakazuje tudi nove smeri razvoja. Odličnost na vseh ravneh je tista, ki nas mora delati drugačne, konkurenčne fakultetam z dolgoletno tradicijo, ostati moramo tako s programom kot pedagoškimi pristopi in opremo vedno korak pred drugimi. In pomembno se moramo odpreti v svet. Naloge za novo desetletje ali morda več njih? Ključne besede: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, ustanovitev, desetletnica delovanja, nadaljnji načrti Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 5
Celotno besedilo (258,90 KB) Gradivo ima več datotek! Več... Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. Primerjalna analiza med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikomUrška Lorber, 2023, magistrsko delo Opis: Posamezniki se na začetku lastne poslovne poti srečajo s številnimi
pravnoorganizacijskimi oblikami podjetij. Mnogi izmed njih se zaradi priljubljenosti,
enostavnega, cenovno ugodnega in hitrega postopka ustanovitve ter drugih lastnosti
odločijo prav za pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. Gre za fizično osebo,
ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, za njegovo ustanovitev pa podjetnik ne
potrebuje začetnega kapitala. V Sloveniji je institucionalni okvir delovanja samostojnega
podjetnika določen z Zakonom o gospodarskih družbah, v katerem pa se ne uporablja
več izraz samostojni podjetnik, ampak zgolj podjetnik.
Novoustanovljeni samostojni podjetnik ima po ustanovitvi obveznost, da v roku osmih
dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije, obvesti Finančno upravo Republike Slovenije
o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig. Izbira lahko med vodenjem poslovnih knjig
z upoštevanjem dejanskih stroškov in vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem
normiranih odhodkov. V primeru, da samostojni podjetnik vodi poslovne knjige, v njih pa
zraven prihodkov izkazuje tudi odhodke v dejansko nastali višini govorimo o navadnem
samostojnem podjetniku, kadar pa podjetnik pri ugotavljanju davčne osnove uveljavlja
le normirano priznane odhodke pa govorimo o normiranem samostojnem podjetniku.
Zraven teh dveh oblik pa v Sloveniji poznamo tudi popoldanskega samostojnega
podjetnika. Gre za eno izmed posebnih vrst oziroma tipov samostojnega podjetnika, ki
registrirano dejavnost opravlja kot postranski poklic. Tovrstna oblika je primerna zlasti
za tiste, ki so že zaposleni za polni delovni pri drugemu delodajalcu, hkrati pa bi želeli
zraven svoje redne zaposlitve opravljati še dopolnilno dejavnost v manjšem obsegu. Kljub
veliki razširjenosti vseh predstavljenih oblik samostojnega podjetnika, pa še zmeraj
mnogi ne poznajo vseh razlik, koristi in obveznosti, ki jim jih prinaša posamezna oblika.
V magistrskem delu smo s pomočjo zakonodaje, pravilnikov ter druge literature opredelili
in opisali posamezno obliko samostojnega podjetnika, postopek ustanovitve, obdavčitev,
prispevke, ki jih mora plačevati podjetnik pri posamezni obliki ter računovodske izkaze in
davčne evidence, ki jih mora pripravljati. Za vsako predstavljeno obliko smo predstavili
tudi prednosti in slabosti, v ločenem poglavju pa smo primerjali vse tri oblike hkrati. V
magistrskem delu smo pozornost namenili tudi primerjavi stroškov osnovnih
računovodskih storitev med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim
podjetnikom. Primerjavo smo izvedli na osnovi izdanih računov računovodskega servisa
Pro Fin d. o. o.. S pomočjo domače in tuje literature smo primerjali postopek ustanovitve
samostojnega podjetnika, obdavčitev in zakonodajo s področja dohodnine v Sloveniji in
Nemčiji. Ključne besede: Samostojni podjetnik, prispevki, obdavčitev, ustanovitev, računovodski
izkazi. Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,89 MB) |
3. Podjetniški začetki na primeru samostojne podjetniceVesna Benkovič, 2021, diplomsko delo Opis: Podjetništvo je proces, pri katerem ustvarjamo nekaj novega, inovativnega. Marsikdo se zaradi izgube službe odloči, da se poda na samostojno podjetniško pot z namenom zaslužka. Lahko pa se odloči za samostojno podjetniško pot, ker želi opravljati delo, ki ga veseli. Za pisanje diplomske naloge smo si za študijo primera izbrali samostojno podjetnico, ki je sama ustanovila svoje lastno podjetje.
Najprej smo opredelili, kaj podjetništvo sploh je in kdo je podjetnik, kajti najprej moramo vedeti, kaj pomeni biti podjetnik, kdo lahko postane podjetnik, kakšne so njegove značilnosti ter katere dejavnosti lahko opravlja, da se odločimo za samostojno podjetniško pot. Naša diplomska naloga v empiričnem delu temelji na analizi ustanovitve samostojnega podjetja samostojne podjetnice. Za lažje razumevanje smo pripravili intervju s podjetnico, na podlagi katerega nam je podjetnica zaupala svoje začetke pri ustanovitvi podjetja.
To temo smo si izbrali zato, da ugotovimo, kako se je podjetnica lotila ustanovitve lastnega podjetja, kar smo proučevali s pomočjo intervjuja. V celotnem diplomskem delu smo najprej predstavili splošno teorijo o podjetništvu in podjetniku, katere so podporne institucije za podjetništvo v Sloveniji ter na katere načine vse lahko financiramo ustanovitev lastnega podjetja. V zadnjem delu diplomskega dela pa smo se osredotočili na študijo primera, kjer teorijo prikažemo na praktičnem primeru.
Na osnovi študije primera smo ugotovili, da je eden izmed ključnih dejavnikov pri ustanovitvi lastnega podjetja podpora družine, kajti njihova podpora pomeni največ in daje voljo in energijo, da se podamo v ustanovitev lastnega podjetja. Seveda pa mora biti tudi posameznik pripravljen na določena odrekanja, da lahko uspešno ustanovi in dolgoročno razvija lastno podjetje. Ključne besede: Podjetništvo, podjetnik, podjetnica, samostojni podjetnik, ustanovitev podjetja. Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 1413; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,07 MB) |
4. Druga priložnost za podjetnikaMonika Kaučič, 2020, magistrsko delo Opis: Podjetništvo je tvegan proces. Ustanavljanje podjetij, njihovi uspehi in neuspehi so del tržnega gospodarstva. V Evropi vsako leto cca. 200.000 podjetij doživi stečaj. Neuspeh podjetnika ne pomeni zanj konca ampak lahko pomeni začetek nečesa novega. Ko oseba doživi neuspeh in zapre svoje podjetje, ima možnost kadarkoli ustanoviti novo podjetje in začeti znova. To je druga priložnost za podjetnika.
Javnost velikokrat stečaj povezuje z goljufijo in gleda nanj kot na kaznivo dejanje. V praksi pa je goljufivih podjetnikov le majhen odstotek. Ker pa mnenje družbe na ljudi močno vpliva, se nekateri podjetniki ne odločijo za drugo priložnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na to ali se podjetnik odloči ponovno ustanoviti podjetje ali ne. Diferenciacija med poštenimi in nepoštenimi oziroma goljufivimi podjetniki je ključnega pomena za drugo priložnost.
Povzeli smo študije raziskovalcev o stečaju in drugi priložnosti na ravni Evropske unije in naredili primerjavo posameznih evropskih držav. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko začnemo znova, kakšni so postopki, stroški, zakonodaja, kdo je vključen v postopek itn. Na kratko smo navedli tudi, kako na drugo priložnost gledajo v Združenih državah Amerike.
Za podjetnike v stečaju bi morali biti na voljo dobri podporni sistemi, tako psihološki kot tudi poslovni. Za lažji drugi začetek je tako pomembna podpora družine in bljižnjih ter stik z ljudmi, ki so postopek stečaja že »preživeli« in imajo izkušnje, kakor tudi dobri pravni sistemi, da s čim manj obveznostmi podjetnik reši postopek zaprtja in lažje pristopi k drugi priložnosti. Ohranjanje podjetnikov v naši družbi je ključnega pomena za napredek, gospodarsko rast in razvoj ter uspešnost države. Ključne besede: podjetnik, podjetje, ustanovitev, stečaj, zaprtje, druga priložnost Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 118
Celotno besedilo (934,04 KB) |
5. Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo – primerjava med slovenijo in srbijoAnja Vrbanjšak, 2020, diplomsko delo Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je torej družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je ena najpogostejših oblik gospodarske družbe. Družbenik v Družbi z omejeno odgovornostjo ne odgovarja za obveznosti družbe. Družba sama odgovarja z vsem svojim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo je ena najpogostejših družb v Sloveniji in v Srbiji, kljub temu pa se sami zakonodaji družbe nekoliko razlikujeta ena med drugo. V diplomskem delu sem najprej opisala samo ustanovitev družbe v Sloveniji in nato v Srbiji. Na koncu sem obe državi med seboj primerjala. Prav tako sem opisala obdavčitev družbe v Sloveniji in obdavčitev družbe v Srbiji in na koncu obe primerjala. Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Srbija, ustanovitev, obdavčitev Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1248; Prenosov: 112
Celotno besedilo (406,08 KB) |
6. Ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika: primerjava med slovenijo in severno makedonijoAleksandra Kovacheva, 2020, diplomsko delo Opis: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p. Ključne besede: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 1224; Prenosov: 105
Celotno besedilo (911,22 KB) |
7. Ustanovitev podjetja s pomočjo projekta spotNina Stošić, 2020, diplomsko delo Opis: Podjetniki se na samostojno podjetniško pot podajo zaradi želje po ustvarjanju in samostojnosti ali pa iz nuje. Ne glede na razlog ustanovitve podjetja vse osebe imenujemo z enako besedo - podjetnik. Potencialni podjetniki so večinoma nevešči in negotovi v svoje postopke, ko se podajo na podjetniško pot. Z začetki so vedno težki in negotovi, zato so v državi prisotne razne ustanove za svetovanje in usmerjanje.
V začetku teoretičnega dela smo proučili naslednje osnovne pojme: podjetništvo, podjetnik, podjetje, samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. V nadaljevanju smo med seboj primerjali najpogostejši formalnopravni obliki. Izpostavili smo ključne razlike med samostojnim podjetnikom in družbo z omejeno odgovornostjo. Dotaknili smo se tudi predstavitve podatkov iz poslovnega izida in podatkov iz bilance stanja, ki so zabeleženi v AJPES.
Odgovore na raziskovalna vprašanja smo pridobili pri intervjuvankah, ki zasedajo različna mesta v projektu SPOT. Njihove odgovore smo analizirali in primerjali tako, da smo lahko dobili celostno sliko z vseh nivojev. Z analizo njihovih odgovorov smo odgovorili na štiri raziskovalna vprašanja. Zanimalo nas je, ali je državna podpora kakovostnih storitev podpornega okolja za potencialnega podjetnika pri ustanovitvi podjetja potrebna. Dotaknili smo se tudi problematike informiranja in izvajanja storitev s strani podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji. Zanimalo nas je, kdaj ima podporno okolje na podjetnika večji vpliv in kako sistem SPOT krepi podjetniško kulturo.
Ugotavljamo, da je podporno okolje v Sloveniji zelo pestro. Sklepamo, da je državna podpora kakovostnih storitev za neveščega potencialnega podjetnika potrebna. Bistvo podpornega okolja za potencialnega podjetnika je izluščiti ustrezne informacije in mu ponuditi ustrezno svetovanje. Potrdili smo, da potencialni podjetnik pridobi ustrezne in ključne informacije na enem mestu, hkrati pa je tudi deležen ustreznega svetovanja. V nadaljevanju raziskave smo ugotovili, da je svetovanje na točki SPOT Svetovanje prilagojeno tako potencialnim podjetnikom kot tudi že ustaljenim. Ugotovili smo, da so storitve v korelaciji z ustanovitvijo podjetja nepogrešljive. Ker je projekt relativno nov v svetu podjetništva, znamka SPOT še ni tako zelo prepoznavna. Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, ustanovitev podjetja, projekt SPOT, točka SPOT Svetovanje Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1236; Prenosov: 170
Celotno besedilo (518,16 KB) |
8. Ustanovitev in politika podjetja jelše d. o. o.Sabina Štuhec, 2019, diplomsko delo Opis: Za uspešnost podjetja je pomembno, da poznamo ustanovitvene korake, se pravilno odločimo o pravnoorganizacijski obliki, pravilno oblikujemo politiko podjetja in zapišemo strategije za razvoj.
Diplomski projekt smo začeli z ustanovitvijo podjetja, kjer smo predstavili pomembne korake in se osredotočili na pravnoorganizacijsko obliko − družbo z omejeno odgovornostjo ter predstavili pogoje za opravljanje izbrane dejavnosti. Potem smo zapisali ustanovitveno in razvojno vizijo na podlagi lastne ideje o podjetju. Teoretično smo opredelili politiko podjetja, metode oblikovanja politike podjetja in strategije.
Na podlagi lastne ideje smo s pomočjo raziskovalno-prognostičnih procesov zapisali politiko podjetja. Opisali smo idejo o podjetju Jelše, d. o. o. in na podlagi strateškega planiranja opredelili strateške možnosti in potenciale ter zapisali strategije podjetja Jelše, d. o. o. Na koncu smo z analizo SWOT proučili priložnosti, nevarnosti ter prednosti in slabosti celotnega podjetja. Ključne besede: ustanovitev podjetja, politika podjetja, gostilna, restavracija, družba z omejeno odgovornostjo Objavljeno v DKUM: 16.03.2020; Ogledov: 1214; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,94 MB) |
9. Razvoj juda v Prekmurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNatalija Varga, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj juda predvsem v Prekmurju, kar je zelo zahtevna naloga, saj je na voljo zelo malo literature in malo še živečih oseb, s takratnega obdobja.
Na kratko je navedena zgodovina z začetki juda in nastankom juda ter zgodovina juda v Sloveniji.
Nadaljujem z razvojem juda v Lendavi, kjer se lahko pohvalijo z odličnimi uspehi, glede na to, da niso imeli dovolj sredstev za kvalitetno treniranje in velike prostorske stiske. Kljub težavam so trenirali, tekmovali, se izobraževali in tako trenerji kot tekmovalci so bili uspešni na svojih področjih.
Predstavila sem tudi Judo zvezo Slovenije, njen nastanek, komu smo lahko hvaležni, da poznamo judo takšnega kot je danes in dejstvo, da je judo edinstven šport, ki ni odvisen od nobenega drugega ali katerekoli druge športne zveze.
Pri judu je seveda potrebno omeniti etiko juda in discipliniranost. Povem lahko, da se z močno voljo in vztrajnostjo daleč pride, to vse nam povedo tudi načela juda.
Opisala sem, kako judo postane šport, razdelitev judo tehnik, mednarodna tekmovanja, judo pasove in na začetku diplomskega dela podala kratek opis Jigoro Kana ter opravljene intervjuje z najstarejšimi živečimi judoisti, ki so v 50-tih letih pripeljali judo v Prekmurje in s tem začeli oblikovati sekcije in pozneje judo klube. Ključne besede: diplomske naloge, judo, razvoj juda, prva ustanovitev judo kluba, Prekmurje Objavljeno v DKUM: 01.08.2019; Ogledov: 1041; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,04 MB) |
10. Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med Slovenijo in NizozemskoKarmen Geroni, 2019, diplomsko delo Opis: Vstop Slovenije v Evropsko unijo je povečal možnosti trgovanja z ostalimi državami članicami, s tem pa so se povečale dejavnosti, ki so s seboj prinesle nove priložnosti in s tem pritegnile številne bodoče podjetnike. Ena izmed teh je tudi ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo v tujini. Gre za najbolj razširjeno vrsto družbe v Sloveniji, saj jo ustanovitelji lahko ustanovijo z majhnim ustanovitvenim kapitalom. Ključne besede: Slovenija, Nizozemska, zakon, družba z omejeno odgovornostjo, B.V., kapital, ustanovitev Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1791; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,76 MB) |