| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu
Naja Verhovčak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom: Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu smo predstavili pomembnost gibalnih dejavnosti v vrtcu, vlogo vzgojitelja in preučili kompetence vzgojitelja in razvijanje le-teh. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem kompetencam vzgojitelja in gibalnim/športnim dejavnostim. V drugem, empiričnem delu, smo zajeli ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 177 študentov in študentk predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen pomen študenti, bodoči vzgojitelji, pripisujejo usposobljenosti, posameznim kompetencam vzgojitelja, usposobljenosti za načrtovanje, izvajanje, definiranje ciljev in dosežkov, načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanja otrok ter poznavanju področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce. Obdelava podatkov je potekala po kvantitativni metodi, uporabili smo deskriptivno statistiko in bivariantno analizo. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se študentom zdi zelo pomembno vzgojiteljevo izpopolnjevanje za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da je zelo pomembna usposobljenost vzgojiteljev za definiranje ciljev in dosežkov otrok; da je izjemno pomembna usposobljenost vzgojiteljev za različne načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanj otrok; da ne obstaja statistično značilna razlika med rednimi in izrednimi študenti glede poznavanja področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce.
Ključne besede: usposobljenost vzgojiteljev, vloga vzgojitelja, gibalne/športne dejavnosti, študenti predšolske vzgoje
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
PRIČAKOVANE KOMPETENCE VZGOJITELJEV NA PODROČJU GIBANJA
Nives Mastnak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pričakovane kompetence vzgojiteljev na področju gibanje smo želeli raziskati pomembnost strokovnih kompetenc na področju gibanja med študenti starega programa in bolonjskega programa ter rezultate primerjati. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili strokovno usposobljenost vzgojiteljev, njihova dodatna izpopolnjevanja in nekaj dodatnih nazivov, ki si jih vzgojitelj lahko pridobi. Opisali smo nekaj seminarjev, ki se jih vzgojitelji lahko udeležijo, in poudarili, kako pomembno je spremljanje strokovne literature. Podrobneje smo preučili kompetence na področju gibanja. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 73 študentov starega programa in 39 študentov bolonjskega študijskega programa »predšolska vzgoja« iz Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Namen celotne raziskave je bil ugotoviti pomembnost pričakovanih kompetenc na gibalnem področju med starim in novim programom izobraževanja na področju predšolske vzgoje. Na podlagi odgovorov anketnih vprašalnikov ugotavljamo, da dajejo večjo pomembnost pričakovanim kompetencam na področju gibanja študentje starega programa. Ugotavljamo tudi, da je sedanja usposobljenost boljša pri študentih starega programa in da si ti tudi bolj želijo dodatnega znanja o kompetencah na področju gibanja.
Ključne besede: strokovna usposobljenost vzgojiteljev, nazivi za dodatne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojiteljev, strokovne kompetence vzgojiteljev, razvijanje strokovnih kompetenc vzgojiteljev
Objavljeno: 23.10.2013; Ogledov: 1558; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

3.
GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST OTROK KOT SREDSTVO ZA USTVARJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
Suzana Šober, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna/športna aktivnost otrok kot sredstvo za ustvarjanje zdravega življenjskega sloga je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni pomen gibanja za otroka, vpliv gibanja na telesno in psihično zdravje ter imunski sistem, vloga družine pri ustvarjanju aktivnega življenjskega sloga otrok, pomen gibanja v naravi, pomen gibalne aktivnosti za celostni razvoj otroka, vloga vrtca v otrokovem gibalnem razvoju ter zdravstvene težave otrok in mladostnikov sodobne družbe. V empiričnem delu so prikazani rezultati in analiza anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši in vzgojitelji. Raziskovalni vzorec je zajet iz konkretne populacije in predstavlja slučajnostni vzorec strokovnih delavcev in staršev otrok v starosti 1–6 let iz različnih enot vrtcev SV Slovenije (Sveta Ana, Benedikt, Sladki Vrh in Pernica). Podatki so kvalitativno obdelani in analizirani na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in bivariatne analize ter prikazani v obliki tabel in grafov. Ugotovili smo, da starost vzgojiteljev ne vpliva na omogočanje gibalnih dejavnosti otrokom, da se količina načrtovanih dejavnosti (vsak dan) glede na stopnjo izobrazbe ne razlikuje in da starost staršev ne vpliva na mnenje o pomembnosti dejstva, da vzgajati gibalno aktivnega otroka pomeni vzgojiti gibalno aktivnega odraslega.
Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu in naravi, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti otrok, gibanje/šport kot pomemben dejavnik zdravega načina življenja, vloga vrtca in družine v gibalnem razvoju otrok, celostni razvoj otrok.
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 2362; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (955,54 KB)

4.
VPLIV VZGOJITELJEV NA IZVAJANJE GIBALNIH DEJAVNOSTI V ORMOŠKIH VRTCIH
Sara Korotaj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih dejavnosti v ormoških vrtcih smo želeli ugotoviti, ali drži, da imajo vzgojitelji, ki so v prostem času športno aktivni, višjo stopnjo izobrazbe, ali so mlajši vzgojitelji v prostem času pogosteje športno aktivni, ali okolje vrtca vpliva na vzgojiteljevo aktivno vključevanje v gibalne dejavnosti otrok, ali vzgojiteljeva športna aktivnost vpliva na otrokovo izvajanje gibalnih dejavnosti in ali vzgojiteljeva športna aktivnost v prostem času vpliva na njegovo aktivno vključevanje v gibalne dejavnosti otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem, kjer je uporabljena desktiptivna metoda, je predstavljena gibalna dejavnost v Kurikulumu za vrtce in v ormoških vrtcih, vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj otroka, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti, kompetence vzgojiteljev v vrtcu na področju gibanja in vlogo vzgojiteljev pri ustvarjanju gibalnih kompetenc otroka. Namen raziskave v empiričnem delu naloge je bil raziskati vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v ormoških vrtcih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer anketni vprašalnik zaprtega tipa. Vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije strokovnih delavcev zaposlenih v enotah Vrtca Ormož (Ormož, Velika Nedelja, Podgorci), v vrtcu Ivanjkovci, vrtcu Miklavž pri Ormožu in enoti Kog, vrtcu Središče ob Dravi, vrtcu Sveti Tomaž, vrtcu Ljutomer in enoti Gresovščak. Podatki so obdelani kvantitativno in analizirani z deskriptivno statistiko in multivariatno analizo. Ugotovili smo, da so vzgojitelji z visokošolsko izobrazbo pogosteje športno aktivni, ter da so pogosteje športno aktivni mlajši vzgojitelji in pomočniki. Večina vzgojiteljev, ki je v prostem času pogosto športno aktivna, se aktivno vključuje v gibalne aktivnosti otrok.
Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu, telesni in gibalni razvoj otrok, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti, kompetence vzgojitelja, gibalne kompetence otrok
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1825; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJEV
Anja Ribič, 2012, diplomsko delo

Opis: Profesionalni razvoj vzgojiteljev mora biti naravnan k rezultatom, osredinjen naj bi bil na vzgojiteljevo vsakodnevno delo in temeljiti mora na standardih. Prepoznavanje pomena profesionalnega razvoja kot faktorja, ki prispeva k uresničevanju ciljev pri otrocih, in njegova usmerjenost na rezultate se kažeta v poznavanju tega, kakšne rezultate oz. spremembe želimo doseči pri otrocih, in v poznavanju znanja ter spretnosti, ki jih vzgojitelj uporablja, da bi jim pri tem pomagal, ter v iskanju takšnega profesionalnega učenja, ki jim bo pomagalo doseči sistemske cilje. Ugotovili smo, da začetki osebnostno-profesionalnega razvoja segajo zagotovo že v obdobje vzojiteljevega študija. Kdaj in če sploh bo kdo napredoval na višjo stopnjo, je odvisno tako od same osebnosti kot tudi od študijskih in poklicnih izkušenj ter stanja v vrtcih. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako vzgojitelji doživljajo vstop v svoj poklic, katere so najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo, kakšno je njihovo znanje na začetku kariere, kako skrbijo za svojo profesionalno rast in kaj je tisto, kar jih najbolj skrbi na začetku poklicne poti. Vzgojiteljev poklicni razvoj je proces vseživljenjskega učenja, v katerem ima tudi izkustveno učenje pomembno vlogo. Vzgojitelj se torej uči ob prepoznavanju izzivov (ki so lahko širši, kontekstni ali ožji, povezani z določeno pedagoško akcijo) in ob zavestnem, razmišljujočem iskanju ustreznih odgovorov nanje. Življenjski izzivi lahko spodbudijo posameznikov razvoj, kolikšen pa bo, je odvisno od tega, kako se bo posameznik nanje odzval in koliko bo celostno izkušnjo osmislil in predelal.
Ključne besede: Profesionalni razvoj, vzgojiteljev profesionalni razvoj, poklicni razvoj, strokovna usposobljenost, nenehni profesionalni razvoj.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 2244; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
VLOGA VZGOJITELJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA V URBANIH IN RURALNIH NASELJIH
Špela Balantič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju otroka v urbanih in ruralnih naseljih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, usposobljenost vzgojiteljev za področje gibanja in materialne pogoje za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo. V raziskovalni vzorec smo vključili neslučajnostno konkretno populacijo 134 vzgojiteljic, zaposlenih v 15 javnih vrtcih, od tega je 7 vrtcev iz vaškega okolja in 8 vrtcev iz mestnega okolja. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko v obliki ankete. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo (deskriptivna statistika, frekvenčna distribucija). Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšne materialne pogoje za delo pri gibalnem razvoju otrok imajo v ruralnem ali urbanem okolju ter kako ti vplivajo na načrtovanje in izvajanje gibalnih dejavnosti. Ugotovili smo, da nimajo vsi vzgojitelji v urbanih in ruralnih naseljih na razpolago telovadnico ali zaprt prostor, kjer lahko potekajo vsakodnevne gibalne dejavnosti; da nimajo vsi vzgojitelji na voljo igrišče v urbanih in ruralnih naseljih; otroci nimajo vsak dan načrtovanih gibalnih dejavnosti; vzgojitelji v urbanih in ruralnih naseljih nimajo dovolj znanja za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu; da otroci v urbanih in ruralnih naseljih niso dovolj gibalno aktivni; vzgojitelji v urbanih naseljih imajo enake pogoje za izvajane gibalnih dejavnosti, kot vzgojitelji v ruralnih naseljih; v vrtcih ne ponujajo dodatnih gibalnih dejavnosti; vzgojitelji so dovolj usposobljeni za izvajanje gibalnih dejavnosti; med vzgojitelji iz urbanega in ruralnega naselja ni razlike v stopnji izobrazbe; vzgojitelji v vrtcih urbanega naselja in vzgojitelji v vrtcih ruralnega naselja se ne največkrat občasno aktivno vključujejo v načrtovane gibalne dejavnosti otrok v vrtcu; vzgojitelji, ki so sami v svojem prostem času pogosteje športno aktivni, tudi pogosteje vključujejo v načrtovane gibalne dejavnosti otrok; vzgojitelji v vrtcih urbanega naselja in vzgojitelji v vrtcih ruralnega naselja pripisujejo vzgojitelju zelo pomembno vlogo pri gibalnem razvoju otrok.
Ključne besede: gibalni razvoj otroka, usposobljenost vzgojiteljev, urbano naselje, ruralno naselje
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1866; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (675,84 KB)

7.
MOŽNOSTI ZA GIBALNE DEJAVNOSTI MOTORIČNO NADARJENIH OTROK V VRTCU
Damjana Čakš, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Možnosti za gibalne dejavnosti motorično nadarjenih otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter motorični razvoj otroka, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dejavnosti v vrtcu, motorične sposobnosti, značilnosti motorično nadarjenih otrok v vrtcu ter usposobljenost vzgojiteljev za delo z motorično nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete. V raziskovalni vzorec smo vključili neslučajnostno konkretno populacijo 252 vzgojiteljic zaposlenih v 23 javnih vrtcih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketo s 5-stopenjsko lestvico stališč Likertovega tipa. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo (deskriptivna statistika, frekvenčna distribucija). Namen diplomske naloge je bil predstaviti možnosti za izvajanje gibalnih dejavnosti z motorično nadarjenimi otroki v vrtcih in kako vzgojitelji ravnajo z motorično nadarjenimi otroki. Ugotovili smo; da vzgojiteljice pri gibalnih dejavnostih prepoznajo motorično nadarjene otroke, nekatere celo že med igro v igralnici; da mlajše vzgojiteljice veliko časa posvečajo gibalnim dejavnostim motorično nadarjenih otrok v primerjavi s starejšimi vzgojiteljicami; vzgojiteljice, ki imajo daljši staž dela v vrtcu, pripravijo za motorično nadarjene otroke zahtevnejše vaje v primerjavi z vzgojiteljicami s krajšim stažem dela v vrtcu; po mnenju anketiranih vzgojiteljic motorično nadarjeni otroci ne sodelujejo radi pri gibalnih dejavnostih; vzgojiteljicam z višjo stopnjo izobrazbe delo z motorično nadarjenimi otroki ni izziv.
Ključne besede: celostni razvoj otroka, motorični razvoj otroka, motorične sposobnosti, motorično nadarjeni otroci v vrtcu, usposobljenost vzgojiteljev
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 4473; Prenosov: 1388
.pdf Celotno besedilo (759,09 KB)

8.
VPLIV VZGOJITELJEV NA IZVAJANJE GIBALNIH DEJAVNOSTI V POSAVSKIH VRTCIH
Nataša Rak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih dejavnosti v posavskih vrtcih smo želeli ugotoviti, ali starost vzgojiteljev vpliva na izvajanje športnih aktivnosti v vrtcu skupaj z otroki, koliko so vzgojitelji sami športno aktivni v svojem prostem času, ali se glede na dobo zaposlenosti vzgojiteljev v vrtcu športne aktivnosti razlikujejo glede izbire prostora in pripomočkov za vadbo in ali stopnja izobrazbe vzgojiteljev vpliva na načrtovanje različnih športnih aktivnosti glede na starost otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj otrok, pomen in ustvarjanje gibalnih kompetenc otrok, vrste kompetenc vzgojiteljev v vrtcu ter se osredotočili na to, kakšen vpliv imajo vzgojitelji na izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. Podatke smo pridobili z anketiranjem zaposlenih vzgojiteljic v posavskih vrtcih (Sevnica, Leskovec, Brežice, Senovo, Brestanica, Krško in Raka). Vprašanja so bila povezana s športno aktivnostjo zaposlenih ter s pomenom izvajanja gibalnih dejavnosti skupaj z otroki. Odgovore smo analizirali glede na starost, stopnjo izobrazbe in dobo zaposlenosti vzgojiteljev v vrtcu. Ugotovili smo, da so tiste vzgojiteljice, ki so aktivne v svojem prostem času, aktivnejše tudi v vrtcu z otroki. Rezultati so tudi pokazali, da je pri načrtovanju in izvajanju gibalno-športne aktivnosti pomembna starost, doba zaposlitve in izobrazba vzgojiteljev, saj gibalni in telesni razvoj bolje poznajo vzgojitelji z višjo in visoko izobrazbo ter potrebna je določena delovna doba zaposlenosti, da lahko teorijo preneseš v prakso in preko izkušenj spoznaš, kaj vse je treba upoštevati pri gibalni aktivnosti v vrtcu.  
Ključne besede: Ključne besede: telesni in gibalni razvoj otrok, gibalne kompetence otrok, gibalne kompetence vzgojiteljev, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja, usposobljenost vzgojiteljev za gibalne dejavnosti.
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 2338; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

9.
ANALIZA POGOJEV ZA IZVAJANJE GIBALNIH DEJAVNOSTI V VRTCU
Barbara Bele, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Analiza pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu smo želeli ugotoviti, kakšne pogoje za izvajanje gibalnih dejavnosti imajo v vrtcu. Zanimalo nas je, kakšna je pri tem vloga vzgojiteljev in vzgojiteljic in ali je njihova usposobljenost na gibalnem področju ustrezna. Ugotavljali smo tudi, kako pogosto vzgojiteljice in vzgojitelji izvajajo gibalno/športno dejavnost v vrtcu. Z anketnim vprašalnikom smo želeli podrobneje preučiti vpliv delovnega okolja na vzgojitelja predšolskih otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili cilje gibalne/športne vzgoje v vrtcu, gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, pomen in vpliv gibalnih/športnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, materialne pogoje za izvajanje gibalnih/športnih vsebin v vrtcu in usposobljenost vzgojiteljic na gibalnem področju. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 20 vzgojiteljic iz novomeškega vrtca Ciciban in enote Labod. Na podlagi razrešenega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so v anketi večinoma sodelovale vzgojiteljice, ki imajo 20 let ali več delovne dobe. Večina vzgojiteljic ima končano dve- ali triletno višjo šolo. Večina vzgojiteljic, ki so sodelovale v anketi, dela v skupini otrok drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice, ki so sodelovale v anketi za izvajanje gibalno/športne dejavnosti, večinoma uporabljajo večnamenski prostor. Vzgojiteljice so navedle, da imajo tudi travnate in asfaltne površine s primernimi igrali. Polovica vzgojiteljic je menila, da imajo nezadostno količino športnih pripomočkov in da je njihova kvaliteta slaba, druga polovica vzgojiteljic pa meni, da imajo zadostno količino športnih pripomočkov. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se večina vzgojiteljic v zadnjih dveh letih ni udeležila nobenega seminarja, povezanega z gibalnim/športnim področjem. Vzgojiteljice občasno spremljajo strokovno literaturo s področja gibanja/športa in občasno spremljajo tudi strokovne vire, ki jim pomagajo pri poklicnem delu. Vzgojiteljice so navedle, da v zadnjih dveh letih niso delale zunaj vrtca v društvih, pri zasebniku ali samostojno kot vaditelj, trener oz. inštruktor športa. Večina vzgojiteljic se občasno vključuje v različne projekte, povezane z gibalnim/športnim področjem. Vzgojiteljice pripisujejo pomembnost poznavanju družbenega pomena športa in zase menijo, da so za to tudi usposobljene. Menijo, da dobro poznajo področje gibanja v Kurikulumu za vrtce in tudi, da so usposobljene za jasno definiranje ciljev in dosežkov glede na področje gibanje v Kurikulumu za vrtce.
Ključne besede: prostorski in materialni pogoji, igrišče, usposobljenost vzgojiteljev, gibalne/športne dejavnosti v vrtcu
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 3451; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici