1. |
2. |
3. Uporaba IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah : magistrsko deloTjaša Hode, 2023, magistrsko delo Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se vedno bolj pogosto vključuje v proces izobraževanja. Za njeno uspešno vključenost v pouk potrebujemo usposobljenega učitelja in dobro opremljeno šolo. Ker se je njena uporaba močno povečala v obdobju med epidemijo COVID-19, je zelo pomembno, da učitelji IKT tudi v prihodnosti še bolj vključujejo IKT v sam pouk.
Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti uporabo IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah. Zanimali so nas razlogi za uporabo, prednosti in slabosti, pogostost uporabe IKT, usposobljenost učiteljev, katere naprave in orodja so uporabljali ter kakšna je bila opremljenost šol pred, med in po epidemiji COVID-19. Zanimale so nas razlike glede na razredno in predmetno stopnjo, dobo poučevanja, starostno skupino in okolje.
Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 147 učiteljev. Ti so pokazali, da so se usposobljenost, opremljenost in pogostost uporabe IKT po epidemiji izboljšale. Statistično značilnih razlik teh izbranih kategorijah glede na delovno dobo, starost, stopnjo poučevanja in okolje ni bilo. Ugotovili smo, da se IKT najpogosteje uporablja zaradi interesa učiteljev ali učencev, da so učitelji najpogosteje uporabljali računalnik in program Microsoft Office, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja e-mail ter opredelili mnoge prednosti in slabosti, ki jih IKT prinaša. Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, COVID-19, osnovna šola, usposobljenost, opremljenost Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Primerjava ureditev pomožne policije v različnih državah : magistrsko deloDejan Peršuh, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali in primerjali strukturo, delovanje, usposobljenost in učinkovitost pomožnih policij v različnih državah. Poudarek je na razumevanju, kako se medsebojne prakse pomožne policije razlikujejo, zlasti v primerih v ZDA, Veliki Britaniji in Sloveniji.
Ta raziskava nam pokaže različne vloge nacionalnih pomožnih policijskih sil, vključno z nujno pomočjo, s preventivnimi misijami, sodelovanjem skupnosti, policijsko podporo ter z izobraževanjem in usposabljanjem. Poudarja tudi različne stopnje usposabljanja, pooblastila in omejitve, ki veljajo za pomožne policiste v zajetih državah. Ta raziskovalna naloga priznava močno odvisnost od pomožne policije pri zagotavljanju varnosti in pomoči skupnosti kljub razlikam v strukturi in pooblastilih pomožnih policijskih sil. S temi ugotovitvami ta študija poudarja pomen pomožne policije kot dragocenega dopolnila redni policiji ter izpostavlja najboljše prakse in usposabljanje za izboljšanje učinkovitosti in podpore pomožne policije pri opravljanju njenih nalog. Ključne besede: pomožna policija, policijsko delo, delovanje pomožne policije, usposobljenost pomožne policije, učinkovitost pomožne policije, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 83
Celotno besedilo (493,71 KB) |
5. Strokovna usposobljenost zborovodij odraslih pevskih zborov v Sloveniji : magistrsko deloŠpela Pučko, 2022, magistrsko delo Opis: Zborovodja ali dirigent je osrednja osebnost pevskega zbora in prav od njega je odvisna kvaliteta pevskega zbora. Če bo njegovo strokovno znanje pomanjkljivo, bo pomanjkljivo tudi znanje pevcev. Dobrega zborovodjo ali dirigenta združuje kombinacija določenih občečloveških lastnosti, glasbenih sposobnosti, strokovnega glasbenega znanja, dobra metodika dela in izkušenj in prav te smo podrobneje opisali v teoretičnem delu magistrskega dela. Poleg tega smo predstavili možnosti formalnega in neformalnega izobraževanja zborovodij in dirigentov v Sloveniji ter razložili pomen izkušenj in vseživljenjskega učenja za zborovodjo in dirigenta.
V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave o strokovni usposobljenosti zborovodij in dirigentov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 163 zborovodij in dirigentov odraslih pevskih zborov v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so slovenski zborovodje visoko strokovno usposobljeni za vodenje odraslih pevskih zborov, da svoje osebnostne lastnosti in glasbene sposobnosti ocenjujejo kot dobre, če ne že celo odlične in da k vodenju pevskega zbora pristopajo z visoko mero ambicioznosti. Ključne besede: strokovna usposobljenost, zborovodja, dirigent, odrasli pevski zbor Objavljeno v DKUM: 04.02.2022; Ogledov: 1076; Prenosov: 223
Celotno besedilo (2,90 MB) |
6. Zadovoljstvo medicinskih sester z izvajanjem triaže v odvisnosti z njihovo profesionalno usposobljenostjoUrška Fekonja, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Triaža je kompleksen proces, ki sloni na sprejemanju odločitev v prid bolnika in njegovega zdravljenja. Profesionalna usposobljenost je v zdravstveni negi nujna za zagotavljanje bolnikove varnosti, zadovoljstva in kakovostne oskrbe. Neizogiben del zadovoljstva in psihološke trdnosti na delovnem mestu sta čustvena stabilnost in trdnost.
Metode: V raziskavi smo uporabili metodologijo mešanih metod. Pridobivanje podatkov je potekalo s pojasnjevalnim načrtom raziskovanja. Instrument raziskovanja v kvantitativnem delu je bil anketni vprašalnik, v kvalitativnem delu pa delno strukturiran intervju. Za izvedbo opisne in sklepne statistične obdelave kvantitativnih podatkov raziskave smo uporabili program IBM SPSS Statistics 23.0. Za obdelavo kvalitativnih podatkov smo uporabili tematsko analizo besedila. Kvantitativni in kvalitativni rezultati so bili integrirani z uporabo procesa stebrne integracije.
Rezultati: Izpostavili smo šest glavnih tem: sposobnosti in karakteristike, organizacija dela, varnost je ključna, oteževalne okoliščine, usposobljenost in samoevalvacija. Medicinske sestre z več kot tremi leti delovnih izkušenj v triaži so dosegle višje ocene v vseh domenah zadovoljstva (p < 0,05). Ugotovili smo zmerno pozitivno korelacijo med domenama zadovoljstva in profesionalne usposobljenosti (r = 0,211**; p < 0,01).
Razprava in sklep: Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da poklicna usposobljenost vpliva na zadovoljstvo pri delu. Zato bi bilo treba poskrbeti za uvedbo potrebnih sprememb v doseganju zadovoljstva in razvoja profesionalne usposobljenosti, obenem pa dati poudarek na že usposobljene in kompetentne triažne sestre, saj bodo le-te verjetneje ostale v instituciji dlje, če bodo zadovoljne na svojem delovnem položaju. Ključne besede: triaža, medicinska sestra, urgenca, zadovoljstvo na delovnem mestu, profesionalna usposobljenost Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 1043; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,15 MB) |
7. Psiho-fizični kriteriji za sprejem v policijo in preizkus telesnih zmogljivosti policistov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSara Kešpert, 2021, diplomsko delo Opis: Policijski uslužbenci so v okviru policijskega dela izpostavljeni stresnim in fizično zahtevnim situacijam, na katere morajo biti pripravljeni in nanje reagirati na način, ki bo zanje in za družbo najbolj sprejemljiv z minimalnimi posledicami, zato je njihova psihofizična pripravljenost zelo pomembna. Z dobrimi predispozicijami in primerno telesno pripravljenostjo lahko policisti svoje delo opravijo profesionalno in z največjo skrbnostjo ter s tem v prvi vrsti zaščitijo sebe in ostale udeležence v postopkih policijskega dela.
Na začetku diplomske naloge smo natančneje opredelili temeljne pojme, ki se bodo pojavljali tekom naloge in opisali Slovensko policijo, ki je sestavni organ Ministrstva za notranje zadeve. Njeno delovanje je osnovano na spoštovanju in uveljavljanju pravnega reda in upoštevanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Poleg tega pa temelji na etičnosti in spoštovanju evropskih konvencij in priporočil. Policijsko delo je poslanstvo z bogatim ciljem, saj ravno oni skrbijo za varnost ljudi v družbi ter pomagajo ljudem v nesreči (Kolenc, 2002).
V nadaljevanju smo opisali Slovensko policijo, njeno organiziranost in naloge, kako je izobraževanje policistov potekalo nekoč in danes ter kadrovanje v policijo. Glavna tema proučevanja je bil potek procesa selekcije pri sprejemu v policijo. Ta vključuje preizkus telesnih zmogljivosti, selekcijski intervju, psihološki in zdravniški pregled ter varnostno preverjanje. Opravili smo štiri intervjuje z glavnimi izvajalci izbirnih postopkov in s pomočjo strokovne literature ter letnih poročil o delu policije odgovorili na zastavljene hipoteze in problematiko, ki smo jo obravnavali. Primerjali smo fizične kriterije z dvema članicama EU in sicer Hrvaško in Španijo. Ugotovili smo, da imajo Hrvati po obsegu in zahtevnosti nam najbolj podobno bazo preizkusov. Skoraj vse evropske policije imajo v svoji bazo Cooperjev test, sicer pa imamo pri nas kriterije za sprejem postavljene kar visoko. Osredotočili smo se na probleme, kako pridobiti kvalitetni kader in čemu bi bilo potrebno posvetiti največ pozornosti pri sami selekciji. Trenutno je največji problem v policiji pomanjkanje kadra, predvsem kvalitetnega kadra, ki bi bil naravnan v skrb za varnost ljudi in bi se zavedal, da biti policist ni le poklic, temveč poslanstvo. Ključne besede: diplomske naloge, policija, policist, policijska akademija, psihofizična usposobljenost, kriteriji za sprejem Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,69 MB) |
8. Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcuNaja Verhovčak, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom: Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu smo predstavili pomembnost gibalnih dejavnosti v vrtcu, vlogo vzgojitelja in preučili kompetence vzgojitelja in razvijanje le-teh. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem kompetencam vzgojitelja in gibalnim/športnim dejavnostim. V drugem, empiričnem delu, smo zajeli ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 177 študentov in študentk predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen pomen študenti, bodoči vzgojitelji, pripisujejo usposobljenosti, posameznim kompetencam vzgojitelja, usposobljenosti za načrtovanje, izvajanje, definiranje ciljev in dosežkov, načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanja otrok ter poznavanju področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce. Obdelava podatkov je potekala po kvantitativni metodi, uporabili smo deskriptivno statistiko in bivariantno analizo. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se študentom zdi zelo pomembno vzgojiteljevo izpopolnjevanje za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da je zelo pomembna usposobljenost vzgojiteljev za definiranje ciljev in dosežkov otrok; da je izjemno pomembna usposobljenost vzgojiteljev za različne načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanj otrok; da ne obstaja statistično značilna razlika med rednimi in izrednimi študenti glede poznavanja področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce. Ključne besede: usposobljenost vzgojiteljev, vloga vzgojitelja, gibalne/športne dejavnosti, študenti predšolske vzgoje Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1070; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,31 MB) |
9. Strokovna usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo pri zagotavljanju varnosti v Republiki SlovenijiSara Trstenjak, 2017, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je pregledati in oceniti stanje zasebnega varovanja, strokovno usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo po prehodnem petletnem obdobju od sprejetja Zakona o zasebnem varovanju leta 2011 do marca leta 2016.
Metode:
V prvem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Na podlagi izbrane domače literature in zakonodaje je bila uporabljena metoda analize in interpretacije vsebine pisnih in internetnih virov. Drugi del prispevka zaokrožuje empirična metoda. Izdelana je bila spletna anketa, ki so jo izpolnili varnostni menedžerji zasebnih varnostnih družb. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo programov za kvantitativno analizo (SPSS in Microsoft Excel).
Ugotovitve:
Večinsko mnenje oseb, odgovornih za zakonitost, strokovnost in učinkovitost storitev varovanja, je, da je regulativa na področju zasebnega varovanja ustrezna. Pogrešajo predvsem večji pomen tehničnega varovanja, konstruktivni nadzor s strani Inšpektorata RS za notranje zadeve, sodelovanje s predstavniki policije, teoretično in praktično kakovostnejša usposabljanja, strokovne monografije in posledično dvig kakovosti storitev zasebnega varovanja ter s tem ugled dela zasebnega varnostnika v družbi.
Omejitve/uporabnost raziskave
Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca izraža raziskava problematiko zasebnega varovanja skozi oči varnostnih menedžerjev. Ugotovitev zaradi manjšega vzorca ni mogoče posploševati in so namenjene predvsem strokovni javnosti, ki si prizadeva za izboljšanje zasebnega varovanja.
Praktična uporabnost:
Izsledki članka nam poleg vpogleda v značilnosti obravnavane tematike ponujajo podlago za nadaljnje raziskovanje, hkrati pa nakazujejo možne rešitve obravnavanega problema na ravni države.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Po pregledu obstoječe literature menimo, da prispevek tovrstno problematiko obravnava med prvimi. Ključne besede: zasebno varovanje, zasebnovarnostno osebje, varnostniki, strokovna usposobljenost, policija, sodelovanje, Slovenija Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1124; Prenosov: 106
Celotno besedilo (719,40 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Strokovna usposobljenost in osebnostne značilnosti strokovnih delavcev v slovenskih zaporihDanijel Prevolšek, Jerica Žibert, Rok Hacin, 2018, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti osebnostne značilnosti in specialna strokovna znanja strokovnih delavcev, ki so po mnenju zaposlenih strokovnih delavcev v slovenskih zaporih pomembna pri delu z obsojenci.
Metode:
Za potrebe študije, ki je potekala od aprila do maja 2017, je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil v obliki spletne ankete posredovan 97 strokovnim delavcem v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu. Statistične analize so bile izvedene s programskim orodjem SPSS.
Ugotovitve:
Strokovni delavci so kot najpomembnejše osebnostne lastnosti pri svojem delu navedli odločnost, empatijo, komunikativnost, zanesljivost in strpnost. Večina je kot najpomembnejša strokovna znanja izpostavila komunikacijo s težavnimi strankami, reševanje konfliktnih situacij, osnovno znanje psihologije, poznavanje zakonodaje in vodenje svetovalnih razgovorov.
Omejitve/uporabnost raziskave
Omejitev študije predstavlja velikost in struktura vzorca, ki onemogoča posploševanje rezultatov na vse skupine strokovnih delavcev. Hkrati obstaja možnost, da so strokovni delavci, ki so sodelovali v študiji, podali socialno zaželene odgovore zaradi strahu pred razkritjem odgovorov oziroma njihove identitete in morebitnih sankcij, ki bi sledile.
Praktična uporabnost:
Ugotovitve predstavljajo izhodišče za nadaljnjo razpravo, morebitne spremembe usposabljanja strokovnih delavcev in pomoč vodstvu zaporov pri iskanju bodočih kadrov za strokovno delo z obsojenci.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja prvo strokovno študijo o osebnostnih značilnostih in specialnih strokovnih znanjih strokovnih delavcev v slovenskem zaporskem sistemu. Ključne besede: zapori, strokovni sodelavci, osebne značilnosti, strokovna usposobljenost Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1093; Prenosov: 95
Celotno besedilo (359,92 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |