Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Okolje ne samo, da organizacije prisili v neprestano odzivanje na vse intenzivnejše spremembe iz okolja, jih tudi izziva, da same iščejo načine soustvarjanja sprememb. Prisiljene so iskati načine s pomočjo katerih poslovnemu okolju, pa tudi okolju nasploh, pokažejo, da zmorejo, da so lahko in da so boljše od svojih konkurentov. Glavni ključ tega je upravljanje s človeškimi viri. Zaposleni so tisti, ki organizaciji prinašajo učinkovitost in uspešnost. Vlaganje v razvoj zaposlenih ni le trenuten strošek, če je pravilno izveden, je dobra naložba v prihodnost organizacije. Res je, da je tudi najbolj tvegana naložba v organizaciji, saj lahko zaposleni odidejo drugam. A, če zaposleni čuti, da organizacija misli nanj, vlaga v njegov razvoj, ceni njegove dosežke, čuti do organizacije posebno pripadnost in le redko odide. Tudi Univerzitetna knjižnica Maribor je vsak dan bolj pod pritiskom zaradi sprememb v okolju. Hiter razvoj stroke, informacijske in komunikacijske tehnologije, nosilcev zapisov informacij in kar je tudi najpomembneje spreminjanje potreb uporabnikov od zaposlenih zahtevajo neprestano izobraževanje in izpopolnjevanje veščin. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili temeljne pojme upravljanja s človeškimi viri, pomen razvoja zaposlenih ter proces izobraževanja in usposabljanja v organizacijah. Pridobljeno znanje iz teoretičnega dela, smo želeli preveriti še v praksi. Tako smo s pomočjo Univerzitetne knjižnice Maribor izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti kako v knjižnici skrbijo za razvoj zaposlenih in ali se zaposleni zavedajo pomembnosti izobraževanja in razvoja. Kljub pozitivnim rezultatom raziskave, smo mnenja, da bi podobno raziskavo morali v knjižnici izvesti še med uporabniki. Z rezultati obeh raziskav bi namreč pridobili širši in celovitejši pogled na ključne dejavnike razvoja zaposlenih.
Ključne besede: Upravljanje s človeškimi viri, razvoj zaposlenih, izobraževanje, usposabljanje, vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 1431; Prenosov: 329
Celotno besedilo (3,06 MB)

Opis: V današnjem rastočem in hitro spreminjajočem se poslovnem okolju se mora vsaka organizacija v želji, da bi bila ambiciozna, zavedati pomembnosti ljudi – človeških virov, za njeno uspešno delovanje, kar je bila glavna ugotovitev diplomskega projekta. Spoznali smo, da je podlaga temu sistematično dodelan in uspešno vpeljan sistem managementa človeških virov, katerega uspešnost določajo tudi izbrani izvajalci. Ti so lahko zunanji (različne institucije in strokovnjaki) ali lastni managerji organizacije. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo tako spoznali osnove sistema managementa človeških virov v organizaciji in specifično eno izmed njegovih pomembnejših funkcij – razvoj zaposlenih, v sklopu katerega se načrtujejo in izvajajo tudi programi razvoja zaposlenih kot sta izobraževanje in usposabljanje. Razvoj zaposlenih je proces, ki mora potekati neprekinjeno, saj je organizacijsko okolje ves čas deležno sprememb, tako ekonomskih kot tudi tehnoloških in družbenih, zaradi katerih mora organizacija znati pokazati prilagodljivost in odzivnost. Programi izobraževanja in usposabljanja pa organizaciji omogočajo doseganje lastnih interesov, v sodelovanju ter komunikaciji z zaposlenimi pa tudi doseganje interesov posameznih zaposlenih. Tako smo spoznali različne pristope k razvoju zaposlenih, med katere uvrščamo formalno izobrazbo, delovne izkušnje, ocenitev sposobnosti in medsebojne odnose. Na temeljih teh pristopov nadaljnje izvajamo tudi različne dejavnosti razvoja zaposlenih, za katere smo ugotovili, da so vse enako pomembne. Mednje uvrščamo učenje, izobraževanje, usposabljanje, razvoj in načrtovanje kariere posameznih zaposlenih. Pomembnejša ugotovitev teoretičnega dela diplomskega projekta je bila tudi, da je programe izobraževanja in usposabljanja v podjetju treba natančno načrtovati, oblikovati, izvajati in kasneje vrednotiti. Pri tem procesu je enako pomembna izbira primerne metode izobraževanja ali usposabljanja. Spoznali smo, da obstajajo različne oblike in vrste razvojnih metod izobraževanja in usposabljanja pri katerih je ključna delitev na interna in eksterna. Temelj uspeha podjetja pri izvedbi izobraževanj in usposabljanj je tudi jasna opredelitev in zastavitev ciljev, ki jih z njihovo izvedbo želimo doseči. Pri tem smo ugotovili tudi, da je pri zastavljanju ciljev organizacije enako pomembna izgradnja kompetenčnega modela zaposlenih, saj nam olajša načrtovanje razvoja kadrov. V empiričnem delu diplomskega projekta smo sodelovali s podjetjem X, v katerem smo imeli možnost, preučiti njihove programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ter zbrane ugotovitve povezati s pridobljenimi teoretičnimi spoznanji. Spoznali smo, da imajo zaposleni podjetja X pozitivno lastno percepcijo glede uspešnosti programov izobraževanja in usposabljanja, ki so jih ti deležni in so z njimi zadovoljni. Prav tako smo ugotovili, da podjetje X uporablja tako metode internega in kot metode eksternega izobraževanja in ravno njihova aktivnost na področju razvoja zaposlenih je ključ do njihove mednarodne konkurenčnosti in uspešnosti. Ugotovili smo tudi, da imajo podjetja, glede na trende prihodnosti, veliko prostora za napredek predvsem na področju metod e-izobraževanja. Na tej podlagi bi podjetju X predlagali, da se osredotoči na izgradnjo in vpeljavo sistema e-izobraževanja v svoje delovne procese. To bi namreč omogočilo konstantno izvajanje izobraževalnih programov in programov usposabljanja, kar pa bi, glede na naše ugotovitve, pomagalo pri ohranjanju zadovoljstva zaposlenih.
Ključne besede: Management človeških virov, razvoj zaposlenih, izobraževanje, usposabljanje, interne metode, eksterne metode.
Objavljeno v DKUM: 10.06.2021; Ogledov: 1827; Prenosov: 406
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Podjetja, ki obratujejo v gospodarstvih, ki so tržno usmerjena, so prišla do spoznanja, da je razvoj zaposlenih ključnega pomena za pridobivanje in vzdrževanje njihovih konkurenčnih prednosti. V diplomskem delu smo predstavili razvoj zaposlenih na Pošti Slovenije, d. o. o. Razvoj zaposlenih je sistematičen proces, s katerim organizacija načrtovano razvija tista znanja in kompetence, ki podpirajo strateške cilje in zastavljeno vizijo. Za organizacijo je izredno pomembno, da razpolaga s kadri, ki so ustrezno izobraženi in usposobljeni za opravljanje svojega dela. To predstavlja ključ do uspeha podjetja in le tako lahko dosežemo konkurenčnost organizacije na trgu. Na Pošti Slovenije, d. o .o se v okviru razvoja zaposlenih poslužujejo izobraževanj in usposabljanj, coachinga, metorstva, letnih razvojnih pogovorov, strokovnega izpopolnjevanja in razvoja vodij po metodi 360°. Anketiranci v organizaciji Pošta Slovenije, d. o. o., so v večini zadovoljni z načinom razvoja zaposlenih. Organizacija dejavnosti izvaja uspešno in zelo dobro že vrsto let. Dejstvo, da si nekateri anketiranci želijo izboljšav na področju razvoja, pa najbrž kaže na to, da želijo biti še uspešnejši pri delu. Sistem razvoja zaposlenih na Pošti Slovenija, d. o. o je sicer učinkovit, kljub temu pa vodstvu ne omogoča vpogleda spremljanja zadovoljstva anketirancev z izvajanjem sistema. S tem nima povratne informacije glede sistema razvoja kadrov s strani zaposlenih. Organizacija bi morala še bolj upoštevati mnenja in želje posameznikov, saj bi tako dosegla, da bi bili zaposleni z delom bolj zadovoljni, posledično pa še bolj produktivni in uspešni pri delu.
Ključne besede: Razvoj zaposlenih, Pošta Slovenije, izobraževanje in usposabljanje, coaching
Objavljeno v DKUM: 02.12.2019; Ogledov: 1158; Prenosov: 205
Celotno besedilo (714,07 KB)

Opis: Osnova za kvalitetno in učinkovito vodenje podjetij, oddelkov in poslovnih procesov znotraj njih je vsekakor v njihovi pravilno zastavljeni organizaciji. Zato je uvodni del naloge namenjen prav organizaciji in sodobnih organizacijskim teorijam. Od sodobnih organizacijskih teorij v ospredje postavljamo učečo se organizacijo kot najsodobnejši organizacijski model, ki je tudi osnova za pripravljen organizacijski model klicnega centra. Nenehno učenje je namreč še posebej pomemben sestavni del uspeha le-tega. Pri organizaciji pa vsekakor ne moremo mimo kadrovanja. Sposobnost odkriti pravi kadrovski potencial je posebna, a zelo pomembna veščina. Izkušnje so nas pripeljale do marsikaterih spoznanj, predvsem, da ima delo prodajnega agenta v klicnem centru kar nekaj posebnosti in zahteva tudi poseben profil kadra. V povezavi s tem morajo biti tudi posebni postopki pri izbiri pravih oseb za delo v klicnem centru. Ugotavljamo tudi, da se vloga vodij v podjetjih vse bolj spreminja. Ukazovalni pristop pri vodenju ne deluje več, vsaj na dolgi rok ne. Podjetja iščejo vodje, ki si bodo, poleg doseganja rezultatov, sposobni pridobiti tudi zaupanje in spoštovanje svojih podrejenih. Koncept, ki dosledno upošteva filozofijo učeče se organizacije, je avtentično vodenje, ki se od drugih konceptov vodenja loči po tem, da ne opredeljuje sloga vodenja, ki bi ga moral vodja prevzeti, ampak izpostavlja osebnost vodje, ki naj sledi svojemu značaju (Dimovski in ostali, 2009, str. 102). Ocenjujemo, da je avtentično vodenje primeren koncept pri vodenju klicnega centra. Podrobnejši profil menedžerja klicnega centra predstavljamo v organizacijskem modelu. V poglavjih, kjer opisujemo delovanje in organizacijo klicnih centrov, najprej navajamo njegove značilnosti, prednosti in tudi slabosti. Odgovoriti poskušamo tudi na vprašanje, kdaj je smiselno razmišljati o odprtju klicnega centra, kako velik naj bo in kakšna je najprimernejša oziroma nujna tehnologija, preko katere naj klicni center svoje naloge izvaja. Ko govorimo o prodajnem pristopu v outbound klicnem centru, moramo poudariti, da že dolgo ne uporabljamo več »šablonskih« prodajnih scenarijev. Nemogoče je namreč pripraviti univerzalni scenarij, ki bi stranko pripeljal do pozitivne odločitve o nakupu. Pri prodajnem klicu je bistvenega pomena vzpostaviti dialog s stranko. O tehnikah, kako vzpostaviti dialog s stranko, ki nas bo pripeljal do prodaje, je opisano v poglavju o izobraževanju prodajnih agentov. Poleg rednega izobraževanja pa je pomembno ves čas, torej dnevno, spremljati učinkovitost v klicnem centru. Predstavljamo nekaj najpogostejših kazalnikov oziroma kriterijev za merjenje učinkovitosti agentov v klicnem centru in kako se odzvati na odstopanja. Organizacijski model klicnega centra zaključujemo z modelom nagrajevanja in motiviranja agentov v njem. Osnovni cilj vsakega zaposlenega je zaslužek in ta je tudi največja motivacija za doseganje ciljev tudi agentov v klicnem centru. Pri tem pa je vsekakor nujno, da so ti cilji zastavljeni realno, v nasprotnem primeru bodo na agente vplivali precej demotivacijsko. Velik oziroma pomemben del zaslužka agentov v klicnem centru je provizija od dosežene prodaje, ki se izračuna na podlagi vnaprej pripravljene provizijske lestvice. Ta naj bo, če se le da, zastavljena progresivno. S tem bodo agentje motivirani, da prodajo še več, da pridejo čim višje po prodajni lestvici. Več kot prodajo, višji bo odstotek provizije. Poleg rednih dohodkov pa je smiselno pripraviti še sistem dodatnega nagrajevanja agentov, in sicer za posebne dosežke posameznega agenta kot tudi za dosežke celotne ekipe. Vsekakor pa ni nujno, da so te dodatne nagrade finančne. Njihov glavni namen je predvsem dodatna motivacija posameznika k temu, da bi dosegel še več. Hkrati pa z ekipnimi nagradami spodbujamo timski duh v oddelku, z njim pa je možno doseči sinergijo v končnih rezultatih oddelka.
Ključne besede: sodobna teorija organizacije, učeča se organizacija, avtentično vodenje, klici center, organizacija klicnega centra, vodenje, zaposlovanje, usposabljanje, izobraževanje, učinkovitost agentov, nagrajevanje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 2337; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: V živilsko prehranski industriji je zagotavljanje varnosti in kakovosti živil ključno z vidika varovanja zdravja ljudi. Sistemi in zakonodaja na področju zagotavljanja varnih živil so zelo dobro razviti, vendar se na trgu še vedno pojavljajo živila, ki ne dosegajo najvišjega nivoja varne in zdrave hrane. Razvija se novo področje, ki je še dokaj neraziskano, in sicer se imenuje »kultura zagotavljanja varnosti živil«. Skladno z ugotovljeno raziskovalno vrzeljo smo v okviru magistrskega dela preučevali konceptualno zasnovo modela, ki v ospredje postavlja zaposlenega, njegovo odgovornost in znanje do varnih živil. Raziskovalni del magistrskega dela je potekal v srednje velikem živilskem podjetju, ki ima dobro razvite sisteme zagotavljanja varnosti živil, v vseh fazah procesa upošteva zakonodajo in načela dobre proizvodne in higienske prakse, dosega visoke rezultate glede izpolnjevanja zahtev standardov, vendar se na trgu vseeno pojavljajo reklamacije njegovih izdelkov, ki bi lahko vplivale na varnost končnega živila. Zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti vrste dejavnikov, ki vplivajo na pojav neskladij. Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo kvantitativnih (anketiranje zaposlenih, analiza prijavljenih reklamacij) in kvalitativnih metod (opazovanje zaposlenih med procesom dela). Rezultati empiričnega dela raziskave v podjetju so pokazali, da imajo zaposleni visoko razvito zavest in odnos do varnih živil, in da se le-ta z usposabljanjem nadgrajuje, ter da demografske značilnosti zaposlenih (spol, starost, izobrazba in delovne izkušnje) ne vplivajo na oblikovanje kulture do varnih živil. Prav tako smo v empiričnem delu preverili zanesljivost merskih inštrumentov za merjenje različnih dejavnikov (vodenje in podpora sodelavcev, komunikacija, zavzetost zaposlenih – prizadevnost, sredstva – viri – okolje, obremenjenost na delovnem mestu, zavedanje tveganja in učinkovitost usposabljanja), ki vplivajo na odnos zaposlenih do varnih živil. Z opazovanjem zaposlenih smo ugotovili tudi nedoslednosti zaposlenih v procesu dela, ki so se v večini primerov po opozorilih nadrejenih popravile. Končni sklep raziskave je, da je potrebno zaposlene nenehno usposabljati glede načel zagotavljanja varnih živil. S tem se vse bolj razvija kultura zaposlenih do zagotavljanja varnih živil, v procesih se pojavlja manj napak in s tem je možnost nastanka reklamacij manjša.
Ključne besede: varnost živil, zaposleni, usposabljanje zaposlenih, kultura zagotavljanja varnosti živil, sistemi za zagotavljanje varnosti živil, zakonodaja na področju varnosti živil
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 3582; Prenosov: 421
Celotno besedilo (1,95 MB)