| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČITELJIŠČA IN PROFESIONALNO USPOSABLJANJE BODOČIH UČITELJEV NA SLOVENSKEM
Polona Franko, 2011, diplomsko delo

Opis: Poklic učitelja je bil in še vedno je, poklic, ki je zelo podvržen vplivom družbenih razmer, dogajanjem in oblasti. Še zlasti v zgodovini slovenskega naroda je bil vseskozi tudi močno povezan z borbo po uveljavljanju in upoštevanju slovenskega jezika in naroda znotraj večjih, narodno raznolikih političnih združb. Poučevanje in učenje v maternem jeziku še v času naših dedkov in babic ni bilo tako samoumevno, kot se nam morda zdi danes. Zakonsko predpisano ustanavljanje učiteljišč, obvezna osnovna šola ter poučevanje v maternem jeziku so v času razsvetljenega absolutizma med drugim pomembno vplivali na osnovno opismenjevanje Slovencev, predpisano potrebno znanje učiteljev za pridobitev tega poklica, skrb države za osnovnošolsko usposabljanje prebivalstva,… Učiteljišča so postala prve izobraževalne institucije za usposabljanje bodočih učiteljev, hkrati pa tudi prva središča, ki so ženskam omogočala usposabljanje za intelektualni poklic. Vojne, vzponi in padci različnih družbeno-političnih sistemov, raznovrstne pedagoške paradigme ter dileme o potrebni izobrazbi za pridobitev in opravljanje tega poklica, so močno zaznamovali potek usposabljanja bodočih učiteljev na Slovenskem ter njihov položaj v družbi.
Ključne besede: učiteljišče, šolske reforme, usposabljanje učiteljev, zgodovina šolstva, osnovnošolski učitelj
Objavljeno: 16.08.2011; Ogledov: 1610; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (749,06 KB)

2.
DIDAKTIČNO USPOSABLJANJE VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN SODELAVCEV Z VIDIKA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV V VISOKEM ŠOLSTVU
Katarina Aškerc, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo razvoj človeških virov v visokem šolstvu s poudarkom na didaktičnem usposabljanju visokošolskih učiteljev. Poslanstvo slednjih vključuje tako znanstveno-raziskovalno kot tudi pedagoško delovanje, katerega pomemben del je didaktična usposobljenost posameznika. V teoretičnem delu najprej opredelimo razvoj človeških virov v splošnem smislu, cilje, pristope in metode razvoja zaposlenih, koncept učenja, izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ter njihov osebni razvoj. V nadaljevanju podrobneje predstavimo pojma izobraževanje in usposabljanje človeških virov, cilje, oblike in metode le-teh, proces usposabljanja ipd. Zaradi osredotočenosti na visokošolsko področje v ločenem poglavju izpostavimo pomen razvoja človeških virov v visokem šolstvu, njihov karierni, strokovni in osebni razvoj, razvoj v kontekstu raziskovalne in pedagoške aktivnosti v visokem šolstvu ipd. V petem poglavju tako na mednarodni kot tudi nacionalni ravni predstavimo pedagoško usposabljanje visokošolskih učiteljev, opredelimo pomen, modele, oblike in pristope pedagoškega usposabljanja ter razvoj pedagoških kompetenc visokošolskega učitelja. V tem kontekstu so predstavljeni dejavnosti poučevanja in učenja ter ukrepi in spodbude razvoja in izboljšanja pedagoškega usposabljanja visokošolskih učiteljev. Ugotavljamo, da so v nekaterih državah prisotni jasni kriteriji usposabljanja visokošolskih učiteljev, medtem ko gre v drugih pogosto za domnevo, da so strokovnjaki določenega znanstveno-raziskovalnega področja sposobni tudi poučevanja tega področja. Na nacionalni in mednarodni ravni lahko na osnovi preučenih virov in literature ter opravljene raziskave trdimo, da je raziskovalni aktivnosti visokošolskega učitelja navadno namenjena vodilna vloga, medtem ko se pedagoški aktivnosti daje manjši pomen. V empiričnem delu magistrske naloge predstavimo raziskavo o didaktičnem usposabljanju visokošolskih učiteljev in sodelavcev v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da področje delovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev vpliva na način njihove (ne)vključenosti v pedagoško-andragoška izobraževanja in/ali usposabljanja. Čeprav nacionalna visokošolska zakonodaja zahteva opravljeno preizkusno predavanje visokošolskih učiteljev (kot del didaktične usposobljenosti), je bilo z raziskavo ugotovljeno, da slednjega nimajo opravljenega vsi visokošolski učitelji. Z raziskavo smo preverili, ali in kako stopnja in vrsta študijskega programa (visokošolski strokovni, univerzitetni in magistrski študijski program) vplivata na to, kakšen pomen visokošolski učitelji in sodelavci pripisujejo različnim aktivnostim visokošolskih učiteljev in sodelavcev na teh študijskih programih. Delno lahko potrdimo, da je (ne)vključenost visokošolskih učiteljev in sodelavcev v različne vrste pedagoško-andragoškega izobraževanja in/ali usposabljanja povezana z njihovim pripisovanjem pomena didaktičnemu usposabljanju. Na osnovi v teoretičnem in empiričnem delu pridobljenih ugotovitev in zaključkov v sklepnem delu magistrske naloge podamo možne predloge sprememb in izboljšav na področju didaktičnega usposabljanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
Ključne besede: didaktično usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, razvoj človeških virov v visokem šolstvu, raziskovalna in pedagoška aktivnost v visokem šolstvu, pedagoške kompetence visokošolskega učitelja
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1479; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici