1. |
2. |
3. Usposabljanje policistov za uporabo strelnega orožja kot prisilnega sredstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDejan Maljurić, 2023, diplomsko delo Opis: Strelno orožje velja za najhujšo obliko med prisilnimi sredstvi. V zadnjih 19 letih je bilo med opravljanjem policijskih nalog v Sloveniji uporabljeno le 1,26-krat na leto (strel na osebo), kar je v primerjavi z ostalimi državami, na primer ZDA, zelo redko. V diplomskem delu smo predstavili strelno orožje in ostala prisilna sredstva, ki jih lahko policisti uporabijo med opravljanjem policijskih nalog. Navedli smo cilje in pogoje uporabe posameznega prisilnega sredstva ter prisilna sredstva razdelili glede na ciljno skupino, zoper katero so uporabljena – uporaba prisilnih sredstev proti posamezniku in uporaba prisilnih sredstev proti množici. Glede na to, da je tema diplomskega dela vezana na strelno orožje, smo se bolj osredotočili na strelno orožje. A ker je zakonita, strokovna in učinkovita uporaba strelnega orožja kot prisilnega sredstva pogojena z ustreznim usposabljanjem za uporabo strelnega orožja, smo se osredotočili tudi na usposabljanje policistov za uporabo omenjenega prisilnega sredstva. Opredelili smo cilje in namen usposabljanja, predstavili potek osnovnega usposabljanja in nadaljnjega usposabljanja policistov za uporabo strelnega orožja ter na kratko opisali posamezne vrste strelnega orožja, ki so v uporabi v slovenski policiji. Uporaba strelnega orožja, stresno in obremenjujoče delo, težke in kritične situacije lahko pustijo psihološke posledice, zato sta policistom na voljo 24-urna psihološka pomoč in psihološka podpora (nudijo jo policijski zaupniki). Tam lahko s strokovnjakom odkrito spregovorijo o svojih težavah, se psihološko razbremenijo ter svoje delo še naprej kakovostno in z veseljem opravljajo.
Ključne besede: usposabljanje policistov, strelno orožje, prisilna sredstva, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.12.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (1010,88 KB) |
4. Integriteta in notranja varnost v policijiNataša Jakopič, 2018, diplomsko delo Opis: Področje, ki pokriva delo in delovanje organa policije in naslov integriteta in notranja varnost v policiji, sem izbrala na podlagi osebnega zanimanja za družbo, in družbena razmerja, zaradi vsakodnevne vseprisotnosti številnih družbenih dogodkov, ki imajo širok in daljnosežen vpliv na človeka in okolico, zaradi aktualnosti dogodkov, problemov, ki nas vsakodnevno obdajajo in so pomembni. Predvsem tudi zato, ker je družba skupek posameznikov, ki imajo vsak svoja ravnanja in dojemanja okolice, ki neposredno vplivajo tudi na ostale posameznike v družbi, in imajo ob nepravilnem ali pravilnem in pravočasnem ali zamujenem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov tudi številne posledice, ki pa ne nazadnje spet vplivajo na posameznika.
Policija je po mojem mnenju eden izmed zelo pomembnih temeljev za obstoj družbe na določenem teritoriju, saj zagotavlja njen obstoj in predvsem njeno normalno delovanje. Predstavlja globok podporni temelj vsake družbe, obenem mora nenehno iskati ravnotežje v svojem delovanju, saj se neizogibno vsak očiten previs od nevtralne sredine odrazi v družbi in okolici. Policisti, morajo za notranjo varnost države, izvajati svoje ukrepe in pooblastila v skladu s številnimi zakonsko določenimi pravicami, določbami, saj pride v nasprotnem primeru, do kršitev in odgovornosti, posledic.
Policisti morajo upoštevati vsa nerazumna ravnanja človeka v mnogih stresnih in nevarnih situacijah in ohraniti svojo strokovno avtoriteto, dostojanstvo in človeško ravnanje. Da bi svoje delo opravljali varno in uspešno morajo imeti na voljo primerno opremo, objekte, strokovna izobraževanja, psihološko pomoč strokovnjakov, in primerno plačilo za opravljeno delo in požrtvovalnost. Pomembno je, da se ljudje, ki imajo pooblastila od države za uporabo sile in podobnih ukrepov, zavedajo svojega položaja, posledic svojih ravnanj in ne nazadnje tudi vrednot in interesov, ki jih skozi svoj uradni položaj zasledujejo, branijo in varujejo.
Moj namen diplomskega dela je bil, globlje razumeti in analizirati delovanje organa policije, se seznaniti z vsemi vidiki delovanja policije, dogodki, ki jim vsakodnevno sledimo, in predvsem ugotoviti povezanost družbeno pomembnega organa z delovanjem preostale družbe in njunim vzajemnim vplivom.
Kajti družba smo mi vsi.
Ključne besede: integriteta, policijska etika, policijska korupcija, notranja varnost, policist, usposabljanje policistov
Objavljeno v DKUM: 23.11.2018; Ogledov: 1666; Prenosov: 202
Celotno besedilo (869,44 KB) |
5. IZDELAVA ORGANIZACIJSKEGA MODELA UPRAVLJANJA S PROBLEMATIKO KAZNIVIH DEJANJ NAPADOV NA POLICISTESrečko Felix Krope, 2012, doktorska disertacija Opis: V teoretičnem delu disertacije predstavljamo organiziranost slovenske policije in zgodovinski razvoj policijske organizacije in njenih oblik v svetu in na Slovenskem. Navajamo povzetke zgodovinskega dela od orožništva naprej, do delovanja slovenske policije po drugi svetovni vojni do samostojnosti države. Nadaljujemo s prikazom njene organiziranosti v novejšem času, kamor vključujemo izobraževalni sistem. Nekoliko podrobneje navajamo naloge policije, njena pooblastila s temeljnimi načeli za uporabo policijskih pooblastil in prisilnih sredstev. Orišemo tudi urejenost varovanja človekovih pravic v postopkih s policijo. Podrobneje pojasnjujemo razlike posameznih kaznivih ravnanj, zlasti prekrškov in kaznivih dejanj, ter navajamo bistvene elemente kaznivih dejanj, ki jih v Policiji štejejo med kazniva dejanja napadov na policiste. Pregledno predstavimo tudi dosedanja proučevanja obravnavanega področja v Sloveniji in v tujini.
V empiričnem delu disertacije proučujemo okoliščine napadov na policiste v Sloveniji, predvsem sredstva napada, kraj, čas, področje dela in prisotnost tretjih oseb pri izvršitvi kaznivih dejanj napadov na policiste. Na podlagi teh dejavnikov izdelamo model za upravljanje s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste, ki vsebuje organizacijske in tudi situacijske ukrepe za zmanjšanje števila napadov na policiste. Organizacijski ukrepi obsegajo dejavnike, kot so način usposabljanja, razporejanja na delo, uporaba zaščitne opreme in ukrepe v primeru storjenih napadov na policiste. Empirični del disertacije temelji na raziskavi, ki vključuje 363 podanih kazenskih ovadb na okrožna državna tožilstva v Sloveniji za obdobje 2005 in 2006. Organizacijski model upravljanja s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste preverimo s pomočjo spletne ankete v maju in juniju 2009, kjer na podlagi 106 izpolnjenih spletnih anket pridobimo mnenje javnosti o predlaganem organizacijskem modelu. S prilagojeno spletno anketo pridobimo tudi mnenje 53 sindikalnih zaupnikov policije o predlaganem modelu.
Ugotavljamo, da je bilo v obravnavanem obdobju skupaj 531 žrtev − policistov, od tega 514 ali 96,8 odstotka moških in 17 ali 3,2 odstotka žensk v starosti od 21 do 50 let. Največ napadenih policistov ima 5 let efektivne delovne dobe. Daljši delovni staž, kot ga imajo policisti, manj so ogroženi oziroma bolj se zmanjšuje stopnja potencialnih žrtev. Po številu napadenih policistov so v vrhu policisti iz Policijske uprave Ljubljana, kjer je tudi največ policistov v Sloveniji in obravnavajo največ varnostnih dogodkov. Na drugem in tretjem mestu sta Policijska uprava Novo mesto in Nova Gorica, pred drugo največjo Policijsko upravo Maribor.
Izdelan organizacijski model za upravljanje s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste je usmerjen v ustrezno sestavo patrulj, ustrezno tehnično opremo in uporabo zaščitnih sredstev pri delu ter na psihosocialno pomoč policistom v primeru, da so bili napadeni pri opravljanju uradnih nalog. Javnost je predlagani organizacijski model ocenila kot ustrezen in ga na petstopenjski lestvici ocenila s povprečno oceno 3,20.
Ključne besede: organizacijski model, izobraževalni model, izobraževanje in usposabljanje, policija, napadi na policiste, ogroženost policistov, policijska pooblastila, policijski postopek, prisilna sredstva, kaznivo dejanje, izobraževanje in usposabljanje policistov, javnost
Objavljeno v DKUM: 13.11.2012; Ogledov: 2381; Prenosov: 445
Celotno besedilo (3,67 MB) |
