1. Odnos mentorjev na osnovnih šolah do opazovalne prakse študentov razrednega pouka : magistrsko deloNina Lojen, 2023, magistrsko delo Opis: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije.
Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva.
Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe.
V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva.
Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge.
Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Ključne besede: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 160; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Analiza potreb po kompetencah in znanjih s področja kakovosti izdelkov v podjetju xTanja Tepeš, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga »Analiza potreb po kompetencah in znanjih na področju kakovosti izdelkov v podjetju X« predstavlja celovito analizo potreb po kompetencah in znanjih zaposlenih na področju kakovosti izdelkov. Namen študije je bil identificirati specifična področja, kjer zaposleni potrebujejo dodatna usposabljanja, da bi izboljšali svojo uspešnost in prispevali k splošnemu izboljšanju kakovosti izdelkov v podjetju X. Za dosego ciljev raziskave smo uporabljali različne metode. V diplomski nalogi smo predstavili metodologijo dela in samo podjetje. V teoretičnem delu smo se lotili opredelitve pojmov: steklo, opis kontrolnih točk, opis pregledov, službe zagotavljanja kakovosti izdelkov ter znanja in kompetence. Nato je sledila raziskava, kjer so bolj podrobno predstavljena raziskovalna vprašanja in analiza ankete. Pri ugotovitvah smo se še obrnili na temo usposabljanja.
Ključne besede: kompetence, znanja, pregled, usposabljanje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 75; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Razvijanje kompetenc študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru v okviru opravljanja praktičnega pedagoškega usposabljanja : magistrsko deloAmadeja Lavrenčič, 2023, magistrsko delo Opis: Praktično pedagoško usposabljanje je ključni element usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Je obdobje oziroma čas, ki ga študentje preživijo na šoli pod vodstvom mentorja. Praktično pedagoško usposabljanje predstavlja v izobraževanju študentov, bodočih učiteljev, integracijo med teoretičnim in praktičnim delom; med znanjem in konkretno izkušnjo. Praktično pedagoško usposabljanje študentu omogoča uvajanje in usposabljanje za željeni poklic. V okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja se študent s hospitiranjem, z opazovanjem, s sodelovanjem ali pripravo in z izvedbo učnih nastopov vključuje v sam pouk. Praktično pedagoško usposabljanje je glavna oblika aktivnega študijskega dela; ob koncu opravljenega dela študent spozna ali je ta poklic sposoben opravljati ali ne.
Namen raziskave zaključnega dela je ugotoviti uresničitev ciljev študentov v okviru praktičnega usposabljanja; količino in uporabnost novo pridobljenega znanja; ustreznost trajanja praktičnega pedagoškega usposabljanja; pridobivanje sposobnosti. Prav tako želimo raziskati, v kolikšni meri so se izpolnila pričakovanja študentov glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja v okviru študijskega programa Razredni pouk. V raziskavi je sodelovalo 239 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk. Rezultati so pokazali, da študenti trajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja večinoma ocenjujejo kot prekratko; prav tako so se njihova pričakovanja glede izvedbe celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja delno izpolnila. Študenti so v okviru raziskovalnega vprašanja o predlogih izboljšanja praktičnega pedagoškega usposabljanja med mnogimi predlogi navedli, da si želijo več prakse, daljšega obdobja prakse in aktivnejšega spodbujanja učiteljev mentorjev k vključevanju v samo izvajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, mentor, razredni pouk, kompetence študenta, kompetence učitelja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kompetence diplomirane medicinske sestre za zagotavljanje spiritualne oskrbe v zdravstveni negiAlja Soršak, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Spiritualna oskrba je ključni vidik celostne obravnave, vendar se ji pogosto posveča premalo pozornosti zaradi preobremenjenosti zdravstvenega osebja, pomanjkanja znanja in pripravljenosti za izvajanje. Izobraževanje o spiritualni oskrbi je ključnega pomena, saj se s tem izboljša kompetentnost diplomiranih medicinskih sester za izvajanje le-te. Namen zaključnega dela je predstaviti kompetence diplomirane medicinske sestre, potrebne za zagotavljanje spiritualne oskrbe v zdravstveni negi.
Metode: Zaključno delo je zasnovano na pregledu, analizi in sintezi znanstvene literature. Za pridobivanje znanstvenih virov smo uporabili podatkovne baze PubMed, CINAHL, Wiley Online Library in SAGE ter iskalnik Google Scholar. PRISMA diagram smo uporabili za prikaz poteka procesa identifikacije, pregleda, primernosti in vključitve ustreznih znanstvenih člankov. Zbrane podatke smo analizirali s tematsko analizo.
Rezultati: Od skupno 944 zadetkov smo v končno analizo in sintezo vključili 12 zadetkov. Oblikovali smo pet glavnih tem: intrapersonalne kompetence, interpersonalne kompetence, ocenjevanje spiritualnih potreb, intervencije za zagotavljanje spiritualne oskrbe ter vrednotenje spiritualne oskrbe.
Razprava in sklep: Spiritualnost je bistvenega pomena za posameznikovo zdravje, dobro počutje in kakovost življenja. Diplomirane medicinske sestre morajo biti kompetentne za zagotavljanje spiritualne oskrbe. Za to je pa nujno potrebno znanje, veščine in odnos diplomiranih medicinskih sester.
Ključne besede: usposabljanje, spiritualnost, celostna obravnava
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 250; Prenosov: 61
Celotno besedilo (737,20 KB) |
5. Razvoj in uvedba vajeniške oblike v srednje poklicno izobraževanje v Sloveniji : doktorska disertacijaMartin Pivk, 2023, doktorska disertacija Opis: V Sloveniji smo vajeništvo pred leti že imeli. Odpravili smo ga, ker ni bilo splošnega soglasja med sodelujočimi o njihovih vlogah, odgovornostih in izvajanju. Ponovna uvedba vajeništva se je začela v šolskem letu 2017/18. Za nekatere poklice poteka izobraževanje v šolski in vajeniški obliki po istem učnem programu. Zanimalo nas je, ali izobraževalna oblika vpliva na pridobivanje poklicnih spretnosti in kompetence ter na možnosti nadaljnjega izobraževanja ali zaposlitve.
V eni izmed šol smo v longitudinalni raziskavi primerjali dve skupini istega učnega programa. Prva skupina (N = 25) je bila v vajeniški obliki izobraževanja (vajenci), druga (N = 19) v šolski (dijaki). Ugotovili smo, da so se učenci z boljšim povprečnim uspehom v osnovni šoli vpisali v vajeniško obliko izobraževanja, vendar razlike niso bile statistično značilne, saj je bil vpliv skupine srednji. Dijaki so imeli v prvem letniku višje povprečne ocene kot vajenci, v drugem in tretjem letniku pa vajenci. V tretjem letu so bile razlike statistično značilne. Med povprečnimi ocenami zaključnega izpita ni bilo statistično značilnih razlik. Primerjalni skupini sta bili razmeroma majhni, vendar je skupina vajencev zajela 43,4 % vseh vpisanih v šolskem letu v Sloveniji. Pri izobraževanju v šoli so dijake obeh skupin poučevali isti učitelji, pri usposabljanju pri delodajalcu pa so imeli različne mentorje. Ugotavljamo, da različne izobraževalne oblike z istim učnim načrtom nimajo pomembnega vpliva na pridobljene poklicne spretnosti in kompetence.
Vajenci so menili, da vajeniška oblika omogoča več možnosti za zaposlitev, dijaki, da šolska oblika omogoča boljše možnosti za nadaljevanje šolanja. Delodajalci v vajeniški obliki so se bolj aktivno vključili v oblikovanje odprtega kurikula in proces izobraževanja.
Vajeništvo ni samo dodatna možna pot pridobivanja znanja za poklic: ponuja enake možnosti za nadaljnje izobraževanje in hitrejši prehod iz šole v zaposlitev. Vajenci so več časa preživeli na delovnem mestu in imeli več delovnih izkušenj, kar so si delodajalci želeli in pričakovali. Vajeniška oblika zahteva več sodelovanja in dogovarjanja med sodelujočimi, zato je njeno izvajanje zahtevnejše. Obe obliki omogočata enake možnosti za nadaljnje izobraževanje. Na osnovi analize in ugotovitev so podani predlogi za izboljšanje obstoječe vajeniške oblike.
Ključne besede: poklicno izobraževanje in usposabljanje, srednješolsko izobraževanje, vajeništvo, učenje na delu, učenje v šoli
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 52
Celotno besedilo (8,93 MB) |
6. Usposabljanje in učinkovitost uporabe manj ubojnih prisilnih sredstev v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Radi, 2022, diplomsko delo Opis: Uporaba, uvrščanje in usposabljanje z »manj ubojnimi ali neubojnimi« prisilnimi sredstvi v policijah po svetu oziroma razvitih demokratičnih družbah je del procesa sprejemanja novih prisilnih sredstev. Zaradi spoštovanja človekovih pravic, zagotavljanja splošne varnosti ljudi in upoštevanja visokih standardov pri izvajanju policijskih postopkov se nenehno razvijajo bolj humana prisilna sredstva. Slovenska policija že uporablja in tudi sledi novostim na področju uvajanja milejših prisilnih sredstev, ki so učinkovita pri obvladovanju hujših storilcev in še vedno primerna za uspešno izvajanja zahtevnejših nalog policije. Policijska zakonodaja v Sloveniji sicer ne pozna izraza »manj ubojna prisilna sredstva« ali »neubojna prisilna sredstva«, kakor tudi ni opredeljeno, katera prisilna sredstva bi bila lahko tako imenovana. Glede na nabor prisilnih sredstev bi morda lahko rekli, da so vsa prisilna sredstva razen strelnega orožja manj ubojna oziroma ne ubojna. Moramo pa se zavedati, da je lahko tudi palica ali katero drugo prisilno sredstvo v rokah neizobraženega oziroma neusposobljenega uporabnika nevarno sredstvo in lahko tudi smrtonosno. V preteklosti se je tako tudi pokazalo, da je oseba, zoper katero je bilo uporabljeno eno od milejših prisilnih sredstev (»plinski razpršilec«) umrla. Ugotovljeno je bilo, da obstaja vzročna povezava med uporabo prisilnega sredstva in nastalo posledico, čeprav vzrok smrti ni bil potrjen kot uporaba prisilnega sredstva. Zaradi takšnih dogodkov se moramo zavedati sekundarnih posledic uporabe prisilnih sredstev, ki so lahko hujše od pričakovanih učinkov uporabe prisilnega sredstva. Zaradi učinkovitega izvrševanja policijskih nalog z uporabo prisilnih sredstev, je treba vseskozi stremeti k uvajanju novih učinkovitejših prisilnih sredstev, predvsem pa takšnih, ki na osebah povzročajo najmanjše posledice. Ker pa je nemogoče z gotovostjo vnaprej določiti, kakšna posledica bo nastala ob uporabi določenega prisilnega sredstva, bi bilo mogoče razmišljati glede imenovanja teh sredstev kot »manj ubojna prisilna sredstva. Učinek manj ubojnih prisilnih sredstev pa je, kot je že povedano mogoče doseči s konstruiranjem le-teh, da so manj nevarna, in pa seveda z rednim in profesionalnim pristopom k usposabljanju in izobraževanju policistov glede same uporabe le teh.
V zaključnem delu želimo preučiti zakonodajo in pooblastila ter predstaviti različna prisilna sredstva v slovenski policiji ter poiskati ustrezno poimenovanje prisilnih sredstev, saj se v različnih dostopnih literaturah uporablja različna terminologija, kot zasledimo nesmrtonosna sila, manj ubojna sredstva, milejša sredstva itd. Izpostavili smo tudi pomembnost usposabljanja v slovenski policiji.
Na osnovi analiziranja obstoječega strokovnega gradiva in spoznanja smo prve štiri hipoteze potrdili, zadnjo smo pa zavrnili.
Ključne besede: prisilna sredstva, manj ubojna prisilna sredstva, usposabljanje, učinkovitost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 366; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,11 MB) |
7. Vpliv digitalizacije na trg dela in s tem na management človeških virovSergeja Kolar, 2022, diplomsko delo Opis: Nenehni napredek v tehnologiji in digitalizacija konstantno spreminjata način delovanja celotnega sveta, zato smo se konstantno primorani prilagajati vsem spremembam, ki nam jih prinaša tehnološki napredek, tako z vidika posameznikov, poslovnega sveta kot posledično tudi z vidika managementa človeških virov.
Digitalizacija in industrija 4.0 sta s seboj prinesli ogromno pozitivnih sprememb, kot so večja produktivnost, razbremenjevanje zaposlenih, časovna učinkovitost, zmanjševanje stroškov in številne druge koristi, vendar sočasno predstavljata tudi številne težave in skrbi, zlasti s strani zaposlenih.
Kakšen vpliv bo imela digitalizacija na trg dela? Ali bosta avtomatizacija in z njo povezana umetna inteligenca zamenjali človeški par rok ter vodili v tehnološko brezposelnost? Ali bomo brez ustrezne stopnje digitalnih kompetenc sploh lahko prišli do poklica? Kakšni bodo poklici v prihodnosti? Ali nove, fleksibilnejše oblike dela vodijo v izkoriščanje delovne sile? Kako bo s starejšimi zaposlenimi? To je le peščica vprašanj, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija.
Ne glede na to, ali so nam spremembe, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija, všeč ali ne, se jim ne moremo izogniti.
Skozi diplomsko delo smo predstavili digitalizacijo in industrijo 4.0 ter njun vpliv na management človeških virov in trg dela. Poglobili smo se v njun vpliv na poklice, oblike dela, potrebne kompetence in načine usposabljanja. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in študije primera.
V sklepu smo s pomočjo predelane literature zapisali naše ugotovitve in podali lastno mnenje glede obravnavane teme.
Ključne besede: digitalizacija, industrija 4.0, management človeških virov, e-HRM, trg dela, digitalne kompetence, usposabljanje, študija primera
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 601; Prenosov: 192
Celotno besedilo (2,08 MB) |
8. Policist motorist in reševalec motorist - primerjava dela in usposabljanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKristjan Japelj, 2022, diplomsko delo Opis: Motorno kolo, ki se uporablja za opravljanje nalog policije in nujne medicinske pomoči, močno pripomore k doseganju hitrejše odzivnosti, kar je tudi cilj obeh služb. Je torej izredno dobrodošlo vozilo v voznem parku obeh služb, ki zahteva dodatna znanja za upravljanje oz. vožnjo, posledično usposobljene zaposlene, od katerih pa terja precej večjo izpostavljenost, predvsem v času intervencijske vožnje.
V diplomskem delu je predstavljeno delo policistov motoristov in delo reševalcev motoristov ter njihovo usposabljanje. V policiji motorna kolesa uporabljajo že od začetka samostojne države, medtem kot jih izvajalci nujne medicinske pomoči pri svojem delu uporabljajo dobrih 20 let. Policisti motoristi se usposabljajo v sklopu svojih enot in imajo predpisane programe izobraževanja, saj institucija deluje na državni ravni. Reševalci motoristi pa se usposabljajo v sklopu reševalnih postaj, v katerih opravljajo delo. Delovanje teh ni poenoteno na državni ravni, zato je v diplomi predstavljena reševalna postaja Ljubljana, ki je največja in najbolj obremenjena v državi, zato je najbolj primerna za vzorčni primer oz. primerjavo kot najbolj usposobljena. V obeh službah delovna mesta motoristov zasedajo tisti zaposleni, ki premorejo dodatne izkušnje, saj opravljanje nalog z motornimi kolesi zahteva več fizičnega napora, znanja in izkušenj. Obe službi sta dobro opremljeni, uporabljajo zmogljive motocikle, ki morajo biti opremljeni glede na zahteve predpisov in potrebe samega dela. Še vedno obstajajo določene pomanjkljivosti predvsem pri zaščitni opremi, saj niti v policiji niti pri izvajalcih nujne medicinske pomoči, motoristom trenutno še ne zagotavljajo telovnikov/jaken z vgrajenimi zračnimi blazinami (airbag), kar je danes popularno kot dodaten in morda za čelado najbolj ključen zaščitni element motorista.
Ključne besede: policist motorist, reševalec motorist, usposabljanje, primerjava dela, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 400; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,50 MB) |
9. Usposabljanje v kinološki discpilini agilityTanja Strehovec, 2022, diplomsko delo Opis: Kinološka disciplina agility se hitro razvija, zaradi česar se kaže potreba po osvajanju novih, specifičnih in zelo natančnih veščin.
Z raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, smo ugotavljali, kakšne so prednosti in slabosti obstoječih oblik usposabljanj in s katero obliko so uporabniki bolj zadovoljni.
Rezultati so pokazali, da imajo tako spletni tečaji kot seminarji svoje mesto v procesu pridobivanja znanj in izkušenj in da se uporabniki pogosto poslužujejo obeh oblik, da bi dosegli svoje cilje.
Na podlagi pridobljenih podatkov smo predlagali določene spremembe za vsako izmed oblik, da bi še bolj zadovoljili uporabnikove želje in potrebe.
Ključne besede: usposabljanje, agility, spletni tečaj, seminar
Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 358; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,24 MB) |
10. Bolnišnični model zaposlovanja v zdravstveni negi in izidi pacientovSaša Verdnik, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Izvajalci zdravstvene nege predstavljajo največjo delovno silo pri obravnavi pacientov. Zadostno število usposobljenih izvajalcev zdravstvene nege je za kakovostno in varno zdravstveno nego pacientov izrednega pomena. Namen magistrskega dela je preučiti učinek zaposlovanja in usposabljanja v zdravstveni negi na izide, povezane s pacienti v bolnišničnem okolju.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na temo raziskane tematike. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Cochrane Library. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, jih kritično ocenili in razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav, ki smo jih po hierarhiji razvrstili v sistematične preglede, posamezne randomizirane klinične raziskave ter sistematični pregled opazovalnih raziskav. Bolnišnični model zaposlovanja pripomore h kakovostnejši in varnejši zdravstveni negi in oskrbi. Prav tako se ob zadostnem številu zaposlenih lahko več časa nameni komunikaciji s pacienti. Usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege lahko zmanjša negativne izide, ki jih je možno preprečiti z ustreznim znanjem z določenega področja (poškodbe tkiva zaradi tlaka, zamenjava zdravil ipd.).
Razprava in zaključek: Dodajanje zaposlenih v zdravstveni negi pripomore k boljšim izidom pri pacientih. Za zagotavljanje optimalne obravnave v času hospitalizacije je izredno pomembna usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege na različnih področjih dela, zaradi česar je treba spodbujati vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje.
Ključne besede: izvajalci zdravstvene nege, modeli zaposlovanja, usposabljanje v zdravstveni negi, izidi pri pacientih
Objavljeno v DKUM: 22.08.2022; Ogledov: 578; Prenosov: 154
Celotno besedilo (923,00 KB) |
