Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo prikazuje uspehe kolesarjev iz mladinskih kategorij, ki danes tekmujejo (ali pa so v nedavni preteklosti) v profesionalnih vrstah cestnega kolesarstva. Podrobno so predstavljeni njihovi začetki ter prehod v profesionalizem. Poseben poudarek je namenjen rezultatom na evropskih in svetovnih prvenstvih skozi njihovo celotno kariero. Objasnjeni so ključni dejavniki uspeha pri posameznih kolesarjih ter razlogi, zakaj večini mladincev ne uspe priti do ekip svetovne serije. Obravnavana je selektivnost med kolesarji in vpliv zunanjih dejavnikov pri prestopu v profesionalne ekipe. Primerjane so razlike med načinom tekmovanja nekoč in danes, glede na razvoj kolesarstva. Pojasnjene so razlike med posameznimi kategorijami, in sicer glede na pristop k treningom, strukturo in načinu tekmovanj ter uporabo sodobne tehnologije. Obravnavan je tudi padec povprečne starosti zmagovalcev dirk svetovne serije ter razlogi, ki so privedli do tega.
Ključne besede: uspeh kolesarjev, trenažni procesi, rezultati prvenstev, profesionalna kariera
Objavljeno v DKUM: 08.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1013,23 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv različnih trenerskih pristopov na uspešnost športnikov, zlasti v povezavi z motivacijo, samoevalvacijo in pripravljenostjo za nadaljnje športno udejstvovanje. Poudarek je na razlikah med ekipnimi in individualnimi športi ter na tem, kako športniki zaznavajo trenerski slog. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri pristopi trenerjev so najučinkovitejši z vidika športnikov ter kako vplivajo na njihovo motivacijo in zaznano uspešnost. Uporabljena je bila kvantitativna metoda, podatki pa so bili zbrani z anketnim vprašalnikom med športniki in trenerji različnih disciplin. Rezultati so pokazali, da si športniki najbolj želijo holistični stil, ki vključuje tehnično, psihološko in čustveno podporo. Najpogosteje uporabljen pa je bil demokratični slog. Ugotovljena je bila tudi pomembna povezava med zaznanim slogom vodenja ter športnikovo notranjo motivacijo in oceno lastne uspešnosti. V zaključku delo predlaga večje vključevanje psiholoških in komunikacijskih vsebin v izobraževanje trenerjev ter prilagajanje sloga vodenja potrebam športnikov.
Ključne besede: športnik, trener, motivacija, uspeh, ekipa
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Šport in gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo na počutje in zdravje. Z empirično raziskavo smo proučili vlogo prostočasnega jahanja pri šolskem uspehu in reševanju učnih težav osnovnošolcev. Zbrali smo kvalitativne in kvantitativne podatke 49 osnovnošolcev, 39 staršev in 28 učiteljev jahanja iz različnih krajev, največ na severovzhodu Slovenije. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vpliv jahanja na šolski uspeh ni negativen, saj osnovnošolce sprosti, vzgaja in motivira pri opravljanju šolskih obveznosti. Večina osnovnošolcev jaha enkrat, dvakrat ali trikrat na teden tri leta ali več in je dosegla odličen ali prav dober končni šolski uspeh ter nima večjih učnih težav, približno ¼ je učencev s posebnimi potrebami. Na jahanju se dobro počutijo in so notranje motivirani za učenje. Pridobivajo telesne spretnosti, urijo pozornost ter koncentracijo. Učijo se skrbi za konja in pridobivajo delovne navade. Učitelji jahanja spodbujajo učence k samostojnosti in prevzemanju odgovornosti. Osnovnošolci opažajo, da so med učenjem jahanja postali bolj vztrajni in samozavestni, se znajo sprostiti pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter v družbi vrstnikov in bolj zaupajo vase ter v svoje sposobnosti. Tudi starši in učitelji jahanja opažajo podobne učinke jahanja na otroke, le z drugačnega zornega kota. Starši otrokom radi omogočijo jahanje, če opravljajo svoje obveznosti. Zavedajo se, da ima gibalna aktivnost pomembno vlogo pri razvoju pozitivne samopodobe pa tudi pri reševanju težav. Težave in močna področja otrok med delom z njimi spoznavajo tudi učitelji jahanja, ki se zavedajo, kako pomembna je podpora učitelja, vrstnikov – pogosto delajo v skupinski obliki – in konja, odnos s katerim otrokom veliko pomeni. Učitelji jahanja spodbujajo trud učencev. Napredovanje pri učenju jahanja jim prinaša občutek kompetentnosti, zato jim je tudi v šoli lažje.
Ključne besede: rekreativno jahanje, učne težave, učenje, šolski uspeh, občutek kompetentnosti, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezava med rezultati SLOfit testne baterije in učnim uspehom učencev glede na razred in spol. Vzorec raziskave je sestavljalo 249 učencev podravskih osnovnih šol, natančneje 105 učencev 4. (62 deklic in 43 fantov), 75 učencev 5. (35 deklic in 40 fantov) in 69 učencev 6. razreda (35 deklic in 34 fantov). V raziskavi so uporabljene kvantitativna obdelava podatkov, deskriptivna in komparativna metoda raziskovanja ter multivariantna analiza – metoda enosmerne analize variance. Med raziskavo smo ugotovili, da so učno zelo uspešni dečki 4. razreda pri matematiki statistično značilno uspešnejši na testu premagovanja ovir nazaj kot učno manj in srednje uspešni vrstniki. Podobno smo ugotovili tudi za dečke 4. razreda in deklice 6. razreda pri predklonu na klopci ter za dečke in deklice 4. razreda pri teku na 600 m. Čeprav številne raziskave kažejo, da je raven telesnega fitnesa pri učno uspešnejših učencih višja kot pri učno manj uspešnih vrstnikih, pa ugotovitve pričujoče raziskave ne ponujajo tako enoznačnih odgovorov. To je deloma mogoče pripisati dejstvu, da so primerjane skupine zelo neuravnotežene po velikosti. Prav tako bi učno uspešnost opredeliti na osnovi različnih kriterijev, ne le z zaključno oceno pri matematiki.
Ključne besede: SLOfit testna baterija, učni uspeh, matematika, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, telesni fitnes
Objavljeno v DKUM: 31.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,92 MB)

Opis: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Ključne besede: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,69 MB)