1. ZUNANJI VIDEZ, KLJUČ DO POSLOVNEGA USPEHAUrška Šubert, 2009, magistrsko delo Opis: POVZETEK
V današnjem času se vedno bolj potrjuje pregovor »Obleka naredi človeka«. Človek se prvotno predstavi z obleko in urejenostjo, kar mnogokrat pove več kot dobro premišljen in vnaprej pripravljen govor. Poslovna urejenost pa je tudi osrednja problematika, na katero se osredotočam v svojem magistrskem delu.
Pri ustvarjanju prvega vtisa osebni videz in govorica telesa pomenita kar 55-odstotni delež. Od tega sta lahko odvisni posameznikova finančna in karierna prihodnost. Danes v poslovnem svetu ni časa niti prostora za druge priložnosti. Prepričati, prodati in uspeti moramo že v prvo. S primernim poslovnim oblačenjem in vedenjem prispevamo k poslovni podobi ter večji učinkovitosti in uspešnosti nekega podjetja ali organizacije.
Poglavitno vprašanje oz. osrednja naloga raziskovalnega dela je raziskati vejo neverbalne komunikacije, oblike neverbalnega komuniciranja, področja poslovnega bontona in kulture ter opredeliti pomen oz. vpliv le-teh na poslovno uspešnost posameznega osebnega finančnega svetovalca oz. svetovalke za lizing (v nadaljevanju: svetovalec). Posledično temu se kaže vpliv na splošno vzdušje med sodelavci in poslovno uspešnost celotnega podjetja oz. finančne družbe.
Raziskovalne metode vključujejo prvotni teoretični del, kjer so pojasnjeni osnovni pojmi, vrste, načini in pa oblike komunikacije. Natančneje je predstavljena osnovna zunanja podoba poslovne ženske in moškega. Opredelila pa sem tudi osnovna teoretična načela in pravila uporabe poslovnega bontona ter kulture.
V drugem, raziskovalnem delu sem na samem začetku postavila 5 hipotez:
1) Med zunanjim videzom svetovalca in ugledom, ki ga uživa med svojimi sodelavci, obstaja povezanost.
2) Med zunanjim videzom svetovalca in njegovim uspehom obstaja povezanost.
3) Med ugledom svetovalca, ki ga uživa med sodelavci in njegovim poslovnim
uspehom obstaja povezanost.
4) Med posameznimi elementi zunanjega videza in zunanjim videzom obstaja
povezanost
5) Med upoštevanjem pravil poslovnega bontona in poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca obstaja povezanost.
Vprašanja anketnega vprašalnika se nanašajo na ugled svetovalca med sodelavci, na poznavanje in upoštevanje kodeksa poslovnega oblačenja, na zunanji izgled posameznega svetovalca, na poznavanje in upoštevanje poslovnega bontona ter poslovno uspešnost vsakega posameznika.
Prejete odgovore sem obdelala s pomočjo grafov in tabel. V analizo sem vključila Pearsonov koeficient korelacije, ki mi je omogočal potrditi oz. ovreči zastavljene hipoteze. Ocenjevala sem povezanost med zunanjim izgledom in ugledom, med zunanjim videzom in poslovnim uspehom, med ugledom in poslovnim uspehom, med zunanjim videzom in posameznimi elementi zunanjega videza in korelacijo med upoštevanjem pravil poslovnega bontona ter poslovno uspešnostjo posameznega svetovalca.
Upoštevajoč rezultate sem prišla do ugotovitve, da neverbalni komunikaciji v poslovnem svetu pripisujemo pomembno mesto. Njena uporaba v poslovnem okolju je izrednega pomena za uspešnost posameznega svetovalca kot tudi za podjetje oz. finančno družbo, ki jo le-ta zastopa. Tudi pomena poslovnega bontona ne gre zanemariti, saj ima prav tako vplivno moč na uspešnost poslovanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE
• poslovna podoba svetovalca
• poslovni uspeh
• poslovni ugled
• poslovni bonton
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 6054; Prenosov: 1077
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. UČNI USPEH UČENCEV 4. IN 5. RAZREDA OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER V OBDOBJU OD LETA 1991 DO DANESSimona Pušenjak, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo posveča pozornost dejavnikom uspešnega učenja in učnega (ne)uspeha. V teoretičnem delu so predstavljeni številni dejavniki uspešnega učenja, ki posredno ali neposredno vplivajo na otroka, njegovo učenje in učno uspešnost. Predstavljeni so dejavniki, ki izvirajo iz učenca samega in tisti, ki imajo izvor v njegovem okolju. Prav tako je poudarek na dveh izobraževalnih sistemih, osemletnem in devetletnem osnovnošolskem izobraževanju, ki sta v zadnjih letih prevladovala v slovenski osnovni šoli. Poseben poudarek pa je na različnih ocenjevalnih sistemih v osemletni in devetletni osnovni šoli.
V empiričnem delu naloge je tabelarično in tudi grafično predstavljeno, kako se je gibal splošni učni uspeh od leta 1991 do danes za učence 4. in 5. razreda v OŠ v Ljutomeru. Tako so proučeni podatki o učnem uspehu učencev v preteklih letih in danes. Prikazana je primerjava učnega uspeha učencev različnih razredov in spolov.
Ključne besede: učenje, učenec, učni (ne)uspeh, dejavniki učnega uspeha, učitelj, družina, šola
Objavljeno: 22.05.2009; Ogledov: 3185; Prenosov: 171
Celotno besedilo (449,94 KB) |
3. ORGANIZACIJSKO VZDUŠJE NA AGENCIJI ZA POŠTO IN ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE REPUBLIKE SLOVENIJEPetra Prešern, 2009, diplomsko delo Opis: Korporativna kultura in vzdušje predstavljata organizacijska dejavnika, ki sta povezana z vsemi ostalimi elementi organizacije, njenim okoljem, delovnimi procesi in vsemi posamezniki ter skupinami v sistemu. Vsaka nova aktivnost (sprememba ali vedenje) vpliva tudi na kulturo in vzdušje, vsaka sprememba kulture in vzdušja pa povzroči spremembe na vseh ostalih področjih v organizaciji.
Od vzdušja je odvisno naše počutje, od našega počutja pa je odvisno, kako učinkoviti smo v organizaciji. Zelo pomembno je, da bi vsak posameznik čutil pripadnost organizaciji in si s tem želel kar najbolje vplivati na izboljšanje delovnih procesov, hkrati pa bi lahko vplival na izboljšanje storitev ali produktov. Vodja in sodelavec bi si morala prizadevati za takšno vzdušje, ki bi zagotavljalo motivacijsko spodbudo drugim zaposlenim. S tem bi zaposleni bolje izkoristili svoje potenciale ter bili bolj uspešni in učinkoviti pri svojem delu. Temelj za vzpostavitev ugodnega organizacijskega vzdušja v podjetju je korektnost med sodelavci na vseh organizacijskih ravneh ter v vzpostavljanju enakovrednega ali partnerskega odnosa posameznika z okoljem. Ko osvojimo ta način komunikacije, smo sposobni konflikte reševati na konstruktiven način.
Predmet preučevanja v diplomskem delu je organizacijsko vzdušje na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. Predvsem nas zanima, ali se je organizacijsko vzdušje od leta 2006, ko je bilo prvič izmerjeno, kaj spremenilo, v kakšni smeri in v čem.
V primerjavi rezultatov merjenja organizacijskega vzdušja leta 2006 in 2008 je bilo ugotovljeno, da se organizacijsko vzdušje v tem obdobju ni pomembno spremenilo, kar pomeni, da se po prvem merjenju niso izvedli konkretni ukrepi, s katerimi bi lahko vzdušje izboljšali. Pri merjenju organizacijskega vzdušja v letu 2008 pa smo pri ugotavljanju povezanosti organizacijskega vzdušja in zadovoljstva zaposlenih potrdili pozitivno povezanost oziroma soodvisnost.
Ključne besede: organizacijsko vzdušje, organizacijska kultura, uspeh/uspešnost, zadovoljstvo, motivacija
Objavljeno: 29.09.2009; Ogledov: 1425; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. OTROKOVA ŠOLSKA USPEŠNOST V ENOSTARŠEVSKI IN DVOSTARŠEVSKI DRUŽINIMojca Arh, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo, v kolikšni meri različne družine vplivajo na učno (ne)uspešnost otrok, saj ima družina za otrokov zdrav in celovit razvoj odločilen pomen. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako poudarili pomen družine za otrokov razvoj. Predstavili smo definicijo družine ter osvetlili razvoj družine skozi čas. Orisali smo tipe družin ter vlogo očeta in matere v življenju otroka. Osredotočili smo se na enoroditeljske družine in v povezavi s tem na otrokov učni uspeh. V empiričnem delu smo osvetlili učni uspeh in odklonsko vedenje otrok, ki prihajajo iz enoroditeljskih družin, ter ugotavljali, koliko obšolskih dejavnosti obiskujejo. Zanimalo nas je, katerih enoroditeljskih družin je več: enoroditeljskih materinskih ali enoroditeljskih očetovskih družin. Ugotovili smo, da na otrokov učni uspeh ne vpliva sestav družine, iz katere izhaja otrok. V nasprotju z izsledki literature raziskava kaže, da otroci, ki živijo v enoroditeljski družini, nimajo več težav zaradi neprimernega vedenja kot otroci, ki prihajajo iz dvostarševskih družin. Po pričakovanjih se je tudi v naši raziskavi pokazalo, da je veliko več enoroditeljskih družin z materjo. Sestav družine ne vpliva na pogostost vključenosti otroka v izvenšolske interesne dejavnosti. Ugotovili smo še, da izobrazba staršev ne vpliva na pogostejše informiranje staršev o otrokovem učno-vzgojnem uspehu. V poglavju o vrednotenju hipotez in v sklepnem delu so prikazane vse ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: enoroditeljska družina, dvostarševska družina, starševstvo, učno-vzgojni uspeh.
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1914; Prenosov: 445
Celotno besedilo (479,88 KB) |
5. VPLIV POZITIVNEGA MIŠLJENJA IN ČUSTVENE INTELIGENCE NA USPEŠNOST PODJETNIKABoštjan Horvat, 2010, diplomsko delo Opis: Merila in zahteve v poslovnem svetu so se v zadnjem desetletju zelo spremenila. V preteklosti je prevladalo prepričanje, da je za uspešnost podjetnika najpomembnejši inteligenčni kvocient in da čustva ter pozitivno mišljenje z uspehom nista povezana. V zadnjih letih pa v slovenski praksi ravnanja z ljudmi pri delu ta dva dejavnika pridobivata vedno večji pomen. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi raziskali vpliv obeh omenjenih dejavnikov na uspeh podjetnika.
Ključni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali pozitivno mišljenje in čustvene spretnosti podjetnika pomembno vplivajo na njegovo poslovno uspešnost.
V diplomski nalogi smo tako najprej predstavili vse tri ključne koncepte, tj. moč pozitivnega mišljenja, čustvena inteligenca in uspešnost podjetnika. V nadaljevanju pa smo nato na podlagi raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali njihovo povezanost. Ugotovili smo, da tako pozitivno mišljenje kot tudi čustvena inteligenca vplivata na uspeh podjetnika.
Ključne besede: Čustvena inteligenca, pozitivno mišljenje, uspeh podjetnika, faktorska analiza, regresijska analiza, uspeh, lastnosti dobrih podjetnikov, čustvene spretnosti
Objavljeno: 23.09.2010; Ogledov: 2661; Prenosov: 364
Celotno besedilo (3,00 MB) |
6. Model ocenjevanja institucij za izobraževanje zaposlenihUrška Modrijan, 2010, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sem z ekspertnim programom Dex-i naredila model za izobraževanje zaposlenih, s pomočjo katerega sem ocenila izobraževalne institucije glede na različne dejavnike, ki so pomembni za izobraževanje zaposlenih.
Ko so bili zapisani vsi kriteriji tj. zaloge vrednosti in odločitvena pravila, sem podatke prenesla v program vredana. Le-ta mi je omogočil prikaz rezultatov vrednotenja in transparentnost vrednotenja variant. To mi je omogočilo zelo dobro podporo v odločanju, saj sem pridobila možnost dobrega zagovarjanja posameznih odločitev. Hkrati pa sem lahko delala tudi številne primerjave in analize variant (analiza tipa "kaj-če").
V magistrskem delu so predstavljene štiri institucije za izobraževanje zaposlenih, imenovane Institucija 1, Institucija 2, Institucija 3 in Institucija 4.
Prvi korak v programu Dex-i je zahteval, da dejavnike hipotetično ovrednotim in vsaki instituciji pripišem relevantna dejstva in karakteristike, ki jih vsaka izobraževalna institucija ponuja.
Prva izobraževalna institucija, ki sem jo v magistrskem delu opisala je manjše podjetje. Institucija 1 - podjetje, ki izobražuje zaposlene, ima dobro vrsto programov in znanje podaja praktično. Ima malo izkušenj, znanj in sodelovanj. Druga institucija je majhno družinsko podjetje, ki ima nesprejemljive programe in jih predstavlja zgolj teoretično. Ima malo izkušenj. Tretja institucija predstavlja veliko podjetje, ki ima veliko znanj in izkušenj. Prav tako ima dobre programe in znanje podaja zgolj praktično. Četrta institucija je veliko podjetje, ki nudi dobre programe in znanje podaja zgolj teoretično. Ima malo znanj, izkušenj in ter reference.
Po opredeljenih kriterijih, ki sem jih zapisala v program DEX-i, sem jim pripisala uteži in odločitvena pravila. Tako sem dobila grafe, ki so mi podali rezultate in olajšali odločitev.
Po prejetih rezultatih v programu DEX-i sem podatke prenesla še v program Vredana in tako dobila zaključne ugotovitve. Ugotovitve so potrdile izbiro najprimernejše izobraževalne institucije, Institucije 3.
Tako sta mi program Dex-i in Vredana podala rezultate na podlagi katerih sem se lažje odločila. Odločila sem se, da je najprimernejša institucija za izobraževanje zaposlenih izobraževalna Institucija 3.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Izobraževalna institucija, izobraževanje, potencialni kapital, razvoj posameznika, uspeh
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 1542; Prenosov: 85
Celotno besedilo (905,25 KB) |
7. VPLIV PSIHOLOŠKIH DEJAVNIKOV NA USPEŠNOST ŠTUDENTOV PRI ŠTUDIJU NA UM FOVTina Šikonja, 2011, diplomsko delo Opis: Študenti se soočajo z različnimi težavami, kar vpliva na njihov uspeh pri študiju. V današnjem času je tempo življenja vedno hitrejši, tehnologija izredno hitro napreduje, zato se od ljudi zahteva, da so v koraku s časom. Potrebnega je vse več znanja. Iz tega razloga smo se usmerili v uspešnost študentov, ki se trenutno izobražujejo. Osredotočili smo se na psihološke dejavnike, ker menimo, da ti najbolj vplivajo na uspeh pri študiju. Raziskavo smo opravili med študenti, ki obiskujejo Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Diplomo smo razdelili na teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu smo povzeli pet psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost študentov. Psihološki dejavniki zajemajo: spoznavne dejavnike učenja (umska sposobnost, kognitivna struktura, kognitivni stil), učne navade, učno motivacijo, emocionalno–osebnostne dejavnike učenja in socialno–psihološke dejavnike učenja. Vsak psihološki dejavnik učenja je posebej opisan in povezan s študentovim uspehom pri študiju. Na koncu obrazložimo nekaj tipičnih spodbud za učenje, ki lahko pripomorejo k uspešnejšemu študiju.
V praktičnem delu smo obdelali podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences, Statistični paket za sociološke znanosti) in jih interpretirali s pomočjo grafov, ki smo jih izdelali s pomočjo programa Excel. Postavljene hipoteze smo s pomočjo Pearsonovega koeficienta sprejeli ali zavrnili. Ugotovili smo, da imajo študenti prvega letnika manj učnih tehnik in navad v primerjavi s študenti tretjega letnika, prav tako pa višjim letnikom veliko več pomeni pridobitev boljše ocene pri izpitu kot študentom prvega letnika.
Ključne besede: študijski uspeh, psihološki dejavniki, učne navade, učna motivacija, emocionalno–osebnostni dejavniki učenja
Objavljeno: 23.08.2011; Ogledov: 3106; Prenosov: 586
Celotno besedilo (938,05 KB) |
8. VPLIV SOCIALNEGA KAPITALA SLOVENSKIH DINAMIČNIH PODJETIJ - GAZEL NA USPEŠNOSTMarcel Rojko, 2012, magistrsko delo Opis: Okolje v katerem živimo od podjetij zahteva nenehno prilagajanje in iskanje novih poti. Nenehno učenje, druženje ter globalno razmišljanje je postalo del našega vsakdana. Borba za obstanek na trgu in razvoj podjetja so pomembne človeške vrline, ki pa jih kot posamezniki na individualnem ali kariernem nivoju ne moremo izkoristiti brez socialnega kapitala. Da bi podjetje lahko izkoristilo človeški kapital, ki ga premore je nujno potrebno, da ga kombinira s socialnim kapitalom, ki deluje kot mazivo med akterji torej imetniki človeškega kapitala.
Ker se vse več podjetnikov zaveda, da je socialni kapital pomemben za uspešno delovanje podjetja, smo se odločili za izdelavo magistrske naloge, ki preučuje te vplive. Za preučevanje slovenskih dinamičnih podjetij smo se odločili zato, ker ta podjetja proizvajajo največ novih delovnih mest, ki jih naše slovensko gospodarstvo neizmerno potrebuje. Gospodarski pomen dinamičnih podjetij je zelo velik, saj imajo zaradi svoje ekspanzije velikokrat tudi pozitiven vpliv na izvoz in udejanjanje aktivnosti na globalnem trgu.
Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov; teoretičnega in aplikativnega dela. V teoretičnem delu smo predelali teoretična izhodišča številnih avtorjev, ki so preučevali socialni kapital ter tako ustvarili teoretično podlago za aplikativni del. V aplikativnem delu magistrske naloge smo s pomočjo lastno osnovane ankete pridobili podatke, kjer smo lahko naša teoretična predvidevanja deloma potrdili. Pri analizi podatkov smo ugotovili, da do določene mere socialni kapital pozitivno vpliva na uspešnost podjetja, vendar moramo rezultate jemati z določeno mero previdnosti, saj ne moremo trditi, da je socialni kapital glavni vzrok za uspešnost podjetja.
Vsekakor smo si izbrali tematiko, ki je v času v katerem živimo zelo aktualna. Številni avtorji, ki smo jih navajali menijo, da je socialni kapital eden od dejavnikov uspeha podjetja. Zraven tega smo izbrali tudi dinamična podjetja, ki so gonilo gospodarstva in razvoja, kar še podkrepi aktualnost obravnavane tematike.
Ključne besede: uspeh, podjetje, omrežja, socialni kapital, človeški kapital, poslovno okolje, zaupanje, norme, komunikacija, povezave, kapital, razvoj, sredstva, vezi, znanje, vrednote, kultura podjetja, dinamična podjetja.
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1596; Prenosov: 283
Celotno besedilo (2,87 MB) |
9. DRUŽINSKO OKOLJE KOT DEJAVNIK ŠOLSKE USPEŠNOSTIBiljana Levstik, 2012, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu smo želeli predstaviti pomen sociološkega definiranja družin. Analizirali smo socializacijsko vlogo družine in funkcije, ki jih opravlja. Znotraj družine se odvija reprodukcija novih članov družbe in njihova vzgoja, med pomembne funkcije sodita tudi ekonomska in emocionalna.
Zanimal nas je vpliv družinske socializacije na šolsko uspešnost otrok ter vzgojni vpliv očeta in matere. Starši se odločajo za različne vzgojne stile, in sicer od avtoritarnega, demokratičnega do danes precej razširjenega permisivnega. Mati in oče imata zelo pomembno vlogo v življenju otroka. Močno izstopa socializacijski vpliv matere na otrokov šolski uspeh.
Raziskave kažejo, da ni zaznati vpliva tipa, velikosti in sestave družine na uspeh otroka v šoli. Socialnoekonomski status, ki je sestavljen iz več komponent, ima največ vpliva, kadar gre za izobrazbo staršev in ne ekonomski položaj.
Bernsteinova teorija govori o obstoju razlik v govornem razvoju in jezikovnih primanjkljajih zaradi premalo vzpodbudnega okolja, kar ovira otroka pri šolski uspešnosti. Revnejše družine in manj izobraženi starši nudijo otroku drugačna znanja, vrednote in strategije.
Raziskava v Sloveniji (Flere idr., 2009) je pokazala, da je kulturni kapital, ki predstavlja po mnenju Bourdieuja prevladujočo kulturo, močno povezan s šolskim uspehom in prinaša več koristi otrokom nižjih slojev.
Ključne besede: družina, socializacija, šolski uspeh, kulturni kapital, družbenoekonomski status, vzgojni stili
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 2105; Prenosov: 550
Celotno besedilo (553,52 KB) |
10. DIJAK - ŠPORTNIKJure Kurnik, 2015, diplomsko delo Opis: Izobraževanje in športna dejavnost učencev se med seboj pomembno dopolnjujeta in pogosto predstavljata pomembni del njihovih življenj. Splošno znano je, da je telesna dejavnost eden najboljših preventivnih dejavnikov pred pojavom različnih bolezni in da ima pozitivni vpliv na posameznikovo samozavest in zdravje. Nekaterim učencem športna dejavnost pomeni samo način za preživljanje prostega časa spet drugi imajo v športu višje cilje. Ob intenzivnem in sistematičnem treniranju želijo postati vrhunski športniki; to pomeni, da so zaradi tega veliko bolj obremenjeni. Naloga šole je, da tem učencem omogoči lažje usklajevanje šolskih obveznosti. V slovenskih srednjih šolah se lahko učencem, ki so nadarjeni športniki podeli status športnika, ki jim ponuja nekatere ugodnosti. Poleg teh pa so opredeljene tudi obveznosti, ki jih mora učenec izpolnjevati, da lahko status pridobi in tudi obdrži. Namen te diplomske naloge je bil raziskati ali so lahko dobri športniki tudi uspešni, motivirani in odgovorni dijaki. Raziskava je bila narejena med 73 dijaki – športniki v Mariborski regiji, ki so člani različnih športnih klubov. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Rezultati kažejo, da večina dijakov nima težav z usklajevanjem šolskih in športnih obveznosti. Dobro se zavedajo, da je njihov čas za šolske obveznosti omejen, zato ga morajo koristno izrabiti
Ključne besede: dijak, športnik, šola, šolsko delo, uspeh, športne obveznosti, usklajevanje šolskih in športnih obveznosti
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 963; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,43 MB) |
