| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
USPEŠNOST PREVZEMA ISTRABENZA
Luka Žerjav, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevzemi so danes nekaj vsakodnevnega, se pa razlikuje njihova uspešnost. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so predstavljeni v tej nalogi. Ker pa prevzem poteka po več fazah (predprevzemni, prevzemni in poprevzemni) se tudi dejavniki uspešnosti prevzema razlikujejo glede na to, v kateri fazi sodelujejo. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše: oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev strategije in vizije, določitev ciljev in motivov za prevzem, iskanje potencialne tarče, proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda ciljnega podjetja, njegovega vrednotenja in načrtovanja sinergij, načrt financiranja, določitev prevzemne cene in uporaba preventivnih obrambnih mehanizmov. Najpomembnejši dejavniki uspešnosti prevzema v prevzemni fazi so: pogajanja med kupci in lastniki, ali gre za sovražni ali za prijateljski prevzem in uporaba kurativnih obrambnih mehanizmov. V za uspeh odločilni poprevzemni fazi pa so najpomembnejši sledeči dejavniki: integracija poslovnih funkcij, blagovnih znamk ter izdlekov in storitev, določanje kulture podjetja in izkoriščanja priložnosti za rast. V praktičnem delu naloge pa sta predstavljeni prevzemna in prevzeta družba ter sam potek prevzema od razmer na trgu, prevzemne namere, objave prevzemne ponudbe in do njenega izida. Seveda pa je opisano tudi dogajanje v poprevzemni fazi. Prav v tej fazi pa tudi vidimo, da je ta zadnji del prevzema res najtežji, saj se pokažejo mnoge težave prevzete družbe, ki so se prenesle tudi na prevzemno družbo.
Ključne besede: prevzem, uspešnost prevzema, predprevzemna faza, prevzemna faza, poprevzemna faza, dejavniki uspešnosti prevzema, prevzemna ponudba, Istrabenz, Petrol
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1419; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (765,79 KB)

2.
POVEZOVANJE BANČNIH INSTITUCIJ: OCENA USPEŠNOSTI PREVZEMA BANKE SKB S STRANI DRUŽBE SOCIETE GENERALE GROUP Z MANAGEMENTSKEGA VIDIKA
Špela Vlahušič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bančni sektor na evropskem trgu je v zadnjem obdobju doživljal precej sprememb, najbolj pa sta ga zaznamovala prestrukturiranje in konsolidacija. Izjema pa ni bil niti slovenski bančni sektor, kjer je bil namen povezave bančnih institucijah predvsem možnost povečati dolgoročni obstoj in razvoj vseh ključnih dejavnosti povezane skupine z zmanjšanjem stroškov, doseganjem večje produktivnosti in večje rentabilnosti, večjega dobička in višje vrednosti delnic, kar je predvsem v interesu lastnikov delničarjev. V primeru prevzema SKB banke s strani Societe Generale so bili v ospredju predvsem doseženi strateški cilji, med katerimi so imeli najpomembnejšo vlogo pričakovana sinergija med obema bančnima institucijama, vstop na nove trge oziroma večja prisotnost na obstoječih trgih (za SKB banko je bila pomembna predvsem večja prisotnost poslovalnic na domačem trgu ter na trgih države bivše Jugoslavije ter njeni izvozni distribucijski kanali), storitvena specializacija in delitev storitvenih programov med bankama, bolj kakovostna bančna ponudba strankam, nižji povprečni stroški na enoto ter boljša izmenjava znanj in izkušenj med strokovnjaki znotraj povezanih bank. Pri uresničevanju ciljev prevzema pa je bil pomemben tudi finančni vidik povezovanja obeh bank, kar lahko vidimo predvsem v ekonomiji financ, ki nastajajo kot posledica skupne finančne funkcije.
Ključne besede: bančni sektor, prevzem bančnih institucij, sinergijski učinki, uspešnost prevzema
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 1148; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (901,23 KB)

3.
Kako izboljšati etiko managerskih prevzemov v Sloveniji
Vladka Jauk, 2015, magistrsko delo

Opis: Vpliv etike managerjev na splošno poslovno etiko je izredno velik in pomemben. Namen magistrskega dela je obravnava slovenskih podjetij in delovanje managerjev pri prevzemih podjetij v skladu s poslovno etiko. Prvi del magistrskega dela je obravnavan s teoretičnega vidika, in sicer zajema obravnavo managerskih prevzemov, opredelitev etike in poslovne etike, etike managementa in predstavitev ene izmed pomembnejših funkcij v managementu, ki ji pravimo etično odločanje. Navedene kompetence smo na podlagi literature ustrezno predstavili in povzeli mnenja različnih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo po posameznih korakih predstavili podjetja, ki so prevzemala ali bila prevzeta, in izpostavili motive oziroma vzroke za prevzem posameznega podjetja. Zabeležili smo tudi, kako je bila prisotna etika pri posameznih prevzemih, in navedli predloge za izboljšave. To nam je predstavljalo I. aplikativni del. V nadaljevanju aplikativnega dela smo proučili raziskovalna vprašanja in jih ustrezno argumentirali. V magistrskem delu smo si zastavili nalogo, da pojasnimo in ugotovimo vpliv etike na managerske prevzeme v Sloveniji. Temeljna ugotovitev našega dela je, da na uspeh managerskega prevzema pomembno vpliva etično delovanje v podjetju. Managerski prevzemi, v katerih podjetja procesu etičnega delovanja ne posvečajo dovolj pozornosti, so obsojena na propad. Pomemben del magistrskega dela predstavlja primerjava petih podjetij, ki so prevzemala in bila v končni fazi tudi sama prevzeta ter prikaz vloge etike v obravnavanih primerih. Tako v teoretičnem kot v empiričnem delu dosegli zastavljene cilje magistrskega dela.
Ključne besede: prevzem podjetij, prijazni in sovražni prevzem, uspešnost prevzema, etika in poslovna etika, etika managementa, etično odločanje, izbrani managerski prevzemi v Sloveniji (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Mercator, Merkur in Fructal).
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici