Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Notranje podjetništvo postaja čedalje bolj pomemben del podjetij. Če želijo podjetja slediti spreminjajočim se trendom morajo sama znotraj svojih meja biti inovativna in prav tako spodbujati svoje zaposlene, da bodo inovativni. Notranje podjetništvo tako pripomore k uspešnosti podjetij in odpira nove možnosti rast in razvoj le teh. Diplomski projekt je razdeljen na teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu so preučeni, predstavljeni, opisani oz. opredeljeni osnovni teoretični pojmi diplomskega projekta, kot npr. okolje kot izhodišče za notranje podjetništvo, dimenzije notranjega podjetništva, posledice notranjega podjetništva na ravni podjetja, pristopi k uvajanju notranjega podjetništva, proces razvoja oz. planiranja notranje-podjetniških strategij, tipi struktur podjetja in njihova povezanost z notranjim podjetništvom, vpliv ustvarjalnih zaposlenih kot nosilcev notranje-podjetniške aktivnosti v podjetju. Empiričen del zajema opis in predstavitev izbranega podjetja, oceno stanja notranjega podjetništva v izbranem podjetju z metodologijo »Corporate entrepreneurship audit«, ter predlog za razvoj notranjega podjetništva v izbranem podjetju.
Ključne besede: notranje podjetništvo, inovativnost, uspešnost podjetij, »Corporate entrepreneurship audit«
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 963; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Zgrajena je iz 4 poglavij. Prvo poglavje je uvodno, v tem smo opredelili področje, opisali problem, namen, cilje raziskave, hipoteze, metode raziskovanja ter tudi predpostavke in omejitve. V teoretičnih izhodiščih smo nato povzeli pregled objavljene strokovne literature s področja raziskave. Tretji, to je najpomembnejši del predstavlja raziskava. V tem delu smo predstavili še ugotovitve raziskave. V zadnjem delu smo dodali sklepne ugotovitve in opozorili na možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. V raziskovalnem delu smo preverjali dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali so v času gospodarske krize v Sloveniji (v letih od 2008 do 2014) finančno uspešneje poslovala podjetja, ki so bila osredotočena na opravljanje ene same dejavnosti (enovita podjetja) ali podjetja, ki so svoje dejavnosti bolj diverzificirala (dominantna in povezana podjetja) ter ali so bila v istem časovnem obdobju povprečno bolj zadolžena podjetja z bolj diverzificiranimi poslovnimi dejavnosti (povezana in dominantna podjetja) od podjetij z manj diverzificiranimi poslovnimi dejavnostmi (enovita podjetja). Stopnjo diverzifikacije smo določili na osnovi Rumeltove opredelitve glede na % prihodkov, ki jih podjetja ustvarijo z eno samo dejavnostjo. Razdelili smo jih na enovita podjetja, v kolikor so več kot 95 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo, na dominantna, v kolikor so več kot 70 % in manj kot 95 % svojih prihodkov ustvarila z eno samo dejavnostjo, ter na povezana podjetja, v kolikor so manj kot 70 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo. Hipotezi smo preverjali na vzorcu 50 izbranih slovenskih povezanih podjetij izmed 4.967 vseh, kolikor jih je bilo v Sloveniji registriranih v letu 2008. V vzorcu je bilo 12 dominantnih, 23 enovitih in 15 povezanih podjetij glede na Rumeltovo opredelitev stopnje diverzifikacije poslovnih dejavnosti. Finančno uspešnost smo merili s petimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer ROE, ROA, EBITDA marža, obrat sredstev ter čista dobičkovnost poslovnih prihodkov. Zadolženost pa smo merili s štirimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer neto dolg/EBITDA, plačilna sposobnost, delež dolga v virih sredstev in zadolženost. V raziskovalnem delu smo hipoteze potrjevali na osnovi finančne analize izbranih kazalnikov in na osnovi analize variance oz. z ANOVA statističnim testom.
Ključne besede: diverzifikacija poslovnih dejavnosti, finančna uspešnost poslovanja, zadolženost podjetij, finančni kazalniki, analiza variance (ANOVA)
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1588; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Da bi poslovodstvo obvladujočega podjetja lahko spremljalo uspešnost poslovanja svojih odvisnih podjetij, potrebuje niz kakovostnih informacij za sprejemanje pravilnih odločitev v določenem časovnem obdobju. Podjetja z jasno opredeljenimi vizijami in strategijami stremijo k dolgoročni uspešnosti in dolgoročnem poslovanju, zato so jim pravočasne in kakovostne informacije izrednega pomena. Današnje turbulentno okolje sili obvladujoče družbe, da zaradi vse bolj kompleksnega merjenja uspešnosti poslovanja svojih odvisnih družb uporabljajo niz kakovostnih finančnih in nefinančnih informacij, ki imajo v določenem trenutku sprejemanja odločitev, pomemben, če že ne odločilen pomen. Namen naše raziskave je bil ugotoviti pomen in pogostost uporabe finančnih in nefinančnih informacij pri spremljanju uspešnosti poslovanja odvisnih družb skupine podjetij pri obvladujočih družbah, organiziranih kot holding ali kot družba s temeljno dejavnostjo, in sicer na kratki in dolgi rok. Ugotovili smo, da se pri spremljanju uspešnosti poslovanja odvisnih družb v obvladujočih družbah še vedno uporabljajo finančne informacije na kratki rok in dolgi rok, uporaba nefinančnih pa je tako na kratki kot na dolgi rok pomembna. Najbolj pogosto uporabljena mera spremljanja uspešnosti poslovanja odvisnih družb v obvladujočih družbah je denarni tok (izid) in ne dobiček podjetja. Raziskava ni pokazala statistično značilnega vpliva organiziranosti obvladujoče družbe (družba s temeljno dejavnostjo oziroma holding) na uporabo posamične vrste informacij pri spremljanju uspešnosti poslovanja odvisnih družb, pa tudi ne povezanosti med velikostjo skupine, ki jo merimo s številom odvisnih družb v skupini, in rabo finančnih in nefinančnih informacij.
Ključne besede: spremljanje uspešnosti poslovanja, finančne in nefinančne informacije, skupina podjetij, obvladujoča družba, odvisne družbe, kratkoročna in dolgoročna uspešnost podjetja.
Objavljeno v DKUM: 01.08.2016; Ogledov: 1250; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Podjetja se danes soočajo z nenehnimi spremembami, na katere se morajo hitro odzivati. Današnja družba se vedno bolj zaveda omejenosti naravnih virov in onesnaževanja okolja. Okoljska odgovornost podjetij postaja pomemben del konkurenčnih prednosti, saj postajajo odjemalci vedno bolj okoljsko odgovorni. Z uresničevanjem politike trajnostnega razvoja podjetja sledijo cilju zadovoljevanja potreb današnjih generacij, ne da bi pri tem ovirala zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pri tem pa je za podjetja pomembno, da ob hkratni okoljski odgovornosti optimirajo tudi ekonomske cilje. Pri implementiranju okoljske dimenzije v proces menedžmenta podjetja in menedžmenta marketinga je pomemben tako imenovani holistični pristop, ki je ključ uspešnega udejanjanja okoljskega marketinga. Podjetja, ki udejanjajo okoljski marketing z namenom doseganja konkurenčnih prednosti, izvajajo strateški model okoljskega menedžmenta. Ko podjetja delujejo le v skladu z okoljsko zakonodajo, govorimo o ugoditvenenem modelu okoljskega menedžmenta. Stroški, povezani z udejanjanjem okoljskega marketinga in širše okoljskega menedžmenta podjetja silijo v modifikacijo njihovega delovanja, torej k razvoju in inovacijam. Na prvi pogled se zdi, da udejanjanje okoljske politike vodi v slabši poslovni rezultat podjetij (vsaj kratkoročno), saj morajo okoljska podjetja, da zadostijo okoljski zakonodaji in da poslujejo okolju prijazno v najširšem smislu, investirati. To pa na dolgi rok prinaša prihranke (na primer zmanjšanje porabe surovin, energije, izpustov), krepitev konkurenčnih prednosti, večjo dodano vrednost in posledično boljše poslovne rezultate v primerjavi s konvencionalnimi podjetji. Postavlja se torej vprašanje o morebitni povezanosti udejanjanja okoljskega marketinga in uspešnosti podjetji, kar smo preverjali v tem delu. Model okoljskega marketinga smo zastavili na integracijskem modelu načrtovanja marketinga, natančneje na strateški, strukturni in funkcijski ravni. Z empirično raziskavo smo preverili prisotnost okoljske dimenzije v vrednotah podjetij, prisotnost okoljske dimenzije na posameznih ravneh marketinškega načrtovanja in marketinškem načrtovanju kot celoti. Na podlagi tržnih, finančnih in drugih kriterijev smo merili zaznavo uspešnosti podjetij v primerjavi s konkurenco v obdobju zadnjih treh let. Na podlagi izsledkov opravljene raziskave o povezanosti okoljskega marketinga in uspešnosti podjetij predelovalne industrije v Sloveniji ugotavljamo, da obstaja pozitivna povezanost med okoljsko aktivnostjo na ravni strateškega marketinškega načrtovanja in okoljsko aktivnostjo na strukturni ravni marketinškega načrtovanja ter med okoljsko aktivnostjo na ravni strukturnega marketinškega načrtovanja in okoljsko aktivnostjo na funkcijski ravni marketinškega načrtovanja. Med prisotnostjo okoljske dimenzije v vrednotah podjetij in okoljsko aktivnostjo na ravni marketinškega načrtovanja nismo ugotovili povezanosti, prav tako ni povezanosti med okoljsko aktivnostjo na ravni strateškega marketinškega načrtovanja in okoljsko aktivnostjo na funkcijski ravni marketinškega načrtovanja. Raziskava je pokazala, da velikost podjetij ne vpliva na stopnjo okoljske aktivnosti na ravni marketinškega načrtovanja. Tudi povezanosti med okoljsko aktivnostjo na ravni marketinškega načrtovanja in uspešnostjo podjetij ni bilo zaznati oziroma je bila zanemarljiva. Prispevek dela k znanosti temelji na tem, da podobna raziskava, ki bi obravnavala okoljski marketing na podlagi integracijskega modela marketinškega načrtovanja ter povezanost med okoljskim marketinškim načrtovanjem in uspešnostjo podjetij v Sloveniji v javno dostopni obliki ne obstaja. Ker postaja okoljska odgovornost vedno bolj pomemben element konkurenčnih prednosti, pri čemer igra ključno vlogo okoljski marketing, smo želeli zapolniti vrzel na področju domače literature na to temo.
Ključne besede: Okolje, trajnostni razvoj, okoljski marketing, okoljsko marketinško načrtovanje, uspešnost podjetij.
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 1956; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Strateška zavezništva pomenijo za slovensko gospodarstvo poseben izziv, saj se naša podjetja srečujejo s problemom nizke konkurenčne sposobnosti in nezmožnosti za spreminjanje priložnosti v razvojne možnosti, kar je pogoj za razvoj in rast ter nadaljnji obstoj podjetja. Vsa formirana strateška zavezništva niso že sama po sebi uspešna. Med dejavniki uspešnosti strateških zavezništev izstopa izbira primernega strateškega zaveznika kot kritični dejavnik, zato moramo pred izbiro strateškega zaveznika potencialne partnerje podrobno proučiti. V prispevku predstavljamo metodo za proučitev potencialnih strateških zaveznikov in možne kriterije za izbiro strateškega zaveznika.
Ključne besede: strateške povezave, prevzemi podjetij, prednost, uspešnost, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 842; Prenosov: 50
Povezava na celotno besedilo