| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice zaposlenih staršev v luči direktive 2019/1158 : magistrsko delo
Teja Drofelnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V preteklosti je tradicionalna delitev vlog očeta in matere pomenila, da so se za uveljavljanje starševskega dopusta in pravic do prožnih oblik dela največkrat odločale matere otrok, v zadnjem času pa se spodbujata tudi aktivno sodelovanje obeh staršev pri vzgoji in predvsem »aktivno« očetovstvo. Največje ovire za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih staršev so nedvomno neugodni in nepredvidljivi delavniki, saj morajo pretežni del dneva starši preživeti v službi, posledično toliko manj časa preživijo z družino. Vedno hitrejši tempo življenja pa od staršev pogosto terja še večjo pripadnost službi, kot kdaj koli prej. Varstvo pravic zaposlenih staršev že dolgo ne predstavlja zgolj varstva pred odpovedjo in pravic do starševskega dopusta ter nadomestila, vedno bolj pomembne postajajo prožne oblike dela, ki za starše predstavljajo dobro alternativo pri usklajevanju poklicne poti ter družinskega življenja. Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU na pravni parket Evropske unije prinaša dobro smerno izhodišče za oblikovanje osnovnih pravic zaposlenih staršev, hkrati pa je do posameznih vprašanj novodobne družbe in s tem povezanih vedno novih oblik družin, še vedno precej zadržana, posledično je končni uspeh direktive tako še vedno odvisen tudi od tega, kako posamezna pravna vprašanja ureja notranji pravni red države članice. Sam nabor pravic in ugodnosti za zaposlene starše, ki jih je direktiva 2019/1158 prinesla, pa v slovenski pravni red ne vnaša bistvenih nadgradenj, saj je bil standard urejanja pravic zaposlenih staršev že do sedaj na zelo visokem nivoju, prav tako pa je bogata tudi slovenska sodna praksa.
Ključne besede: pravo EU, delovno pravo, socialna varnost, delavci, Direktiva EU 2019/1158, starševstvo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, prožna ureditev dela
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Certifikat “Družini prijazno podjetje” v družbi Elektro Primorska d. d.
Tina Černe, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Družina in zaposlitev, pomembna dejavnika v življenju vsakega posameznika. Ustvariti si družino, to je nekaj, kar nas osrečuje. Imeti službo, to so verjetno sanje mnogih. Uskladitev zasebnega in poklicnega življenja sta odvisna predvsem od nas samih in od podjetij oz. organizacij, v katerih smo zaposleni. Podjetja in organizacije se v vedno večji meri zavedajo svoje družbene odgovornosti, vpliva ter informacij, ki jih s svojim poslovanjem sporočajo svojim zaposlenim ter ostalim partnerjem. Zavedajo se, da za njihovo uspešnostjo stojijo zaposleni, ki so vključeni v delovnem procesu. Za uspešen razvoj in rast podjetja je bistvenega pomena zadovoljstvo, motivacija in pripadnost zaposlenih. Med dejavniki za zadovoljstvo zaposlenih in pozitivne delovne klime je tudi pridobitev certifikata »Družini prijazno podjetje«. Pridobitev tega certifikata zagotavlja kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih, ki koristijo tudi podjetju. V diplomski nalogi smo opisali certifikat Družini prijazno podjetje in predstavili družbo Elektro Primorska d.d., pridobitev tega certifikata v družbi ter opisali ukrepe in njihovo uporabo s strani zaposlenih. Zastavili smo dve hipotezi. Na podlagi anketiranja med zaposlenimi smo preverjali njihovo veljavnost ter proučili, kako so zaposleni sprejeli prednosti in priložnosti, ki jih ponuja pridobljeni certifikat.
Ključne besede: družina, družba Elektro Primorska d.d., certifikat »Družini prijazno podjetje«, zadovoljstvo zaposlenih, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 2143; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH Z VIDIKA USKLAJEVANJA POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA V UNIVERZITETNEM KLINIČNEM CENTRU MARIBOR
Simona Podgrajšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi osrednjo vlogo namenjamo zadovoljstvu zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, in sicer usklajevanju vlog, povezanih s plačanim delom in zasebnim življenjem na podlagi sedmih dejavnikov zadovoljstva: zadovoljstvo z vodenjem strokovnega vodja oddelka, z oblikovanjem urnika dela, s koriščenjem dopusta, prostih dni, nadur, z možnostjo izobraževanja, z medsebojnimi odnosi med zaposlenimi, s koriščenjem zakonskih možnosti odsotnosti z dela ter zadovoljstvo z zasebnim in družinskim življenjem. V teoretičnem delu smo opredelili pojem zadovoljstva zaposlenih, dejavnike zadovoljstva, pomembnost zadovoljnih zaposlenih za organizacijo in posledice nezadovoljstva. V nadaljevanju smo opredelili vlogo države, delodajalcev, delavcev in sindikatov, ki jo imajo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Za konec smo na kratko predstavili še izbrano organizacijo. V empiričnem delu smo navedli rezultate raziskave, zbrane s pomočjo anketnega vprašalnika, opisali glavne ugotovitve raziskave in predlagali konkretne izboljšave. Analiza rezultatov raziskave, ki smo jo izvedli med zaposlenimi, je pokazala, da je splošno zadovoljstvo zaposlenih z usklajevanjem poklicnih in zasebnih obveznosti nadpovprečno visoko. S podpovprečno oceno zadovoljstva so zaposleni ocenili le možnost dela s krajšim delovnim časom, neplačani dopust in informiranje o zakonskih možnostih odsotnosti z dela.
Ključne besede: zadovoljstvo, zaposleni, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, Univerzitetni klinični center Maribor
Objavljeno v DKUM: 03.01.2012; Ogledov: 1976; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

Iskanje izvedeno v 5.82 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici