| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen preprečevanja infektov pri bolniku z vstavljenim trajnim urinskim katetrom
Tadeja Kolmanko, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Ena izmed osnovnih funkcij normalnega delovanja uropoetskega trakta je normalno izločanje urina iz telesa. Kadar prihaja do zapore sečevoda ali sečnice in posledično motenj v izločanju urina zaradi različnih bolezenskih znakov, je pogosta rešitev za izpeljavo seča uporaba trajnega urinskega katetra. Namen našega raziskovalnega dela je bilo ugotoviti, kolikšno je znanje zaposlenih na področju preventivnega delovanja, rokovanja z urinskim katetrom ter izvajanja ukrepov za preprečevanje okužb pri bolniku s trajnim urinskim katetrom. Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 42 zaposlenih v zdravstveni negi na oddelkih kirurgije izbrane bolnišnice. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali z računalniškimi programi: Microsoft Office Word in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Na podlagi analize smo ugotovili, da ni pomembnih statistično značilnih razlik glede na stopnjo znanja med zaposlenimi v zdravstveni negi. Iz tega lahko sklepamo, da so zdravstveni delavci kirurškega oddelka dobro seznanjeni s standardi in postopki dela, hkrati izkazujejo željo po dodatnem strokovnem izobraževanju, izvajanju delavnic na temo kateterizacije bolnika ter tako sledijo novostim. Diskusija in zaključek: Vstavljen trajni urinski kateter predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek okužb. Pomembno pri tem je, da zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo dogovorjene standarde in navodila za delo, saj le tako lahko zagotovijo strokovno izveden postopek, ki je varen za bolnika.
Ključne besede: urinski kateter, okužbe sečil, znanje medicinskih sester, preprečevanje okužb
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 938; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Dejavniki tveganja za nastanek okužbe sečil pri starostniku
Robert Kurnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Okužba sečil je definirana kot vnetni odziv epitelija sečil na vdor mikroorganizmov v sicer sterilno okolje. Ta vnetni odziv običajno povzroči pojav tipičnih znakov okužbe. Okužba sečil je poleg respiratornih infekcij najpogostejša okužba pri ljudeh vseh generacij. Njihova pogostnost se razlikuje glede na spol in starost. V odrasli dobi najpogosteje zbolevajo ženske. Ocenjeno je, da najmanj 20 % celotne ženske populacije vsaj enkrat v življenju preboli okužbo urinarnega trakta. Okužba sečil je v moški populaciji do petdesetega leta skoraj neznana, potem zaradi večanja prostate začne prihajati do motenega odtoka urina iz sečnega mehurja in posledičnega porasta pojava primerov okužb. Pogostnost okužb sečil s starostjo narašča. Pri starostnikih, ne glede na spol, ginekološke in urološke operacije, inkontinentnost, invazivni posegi na sečilih in trajna urinska katetrizacija znatno zvišajo pojavnost okužb urinarnega trakta in lahko incidenca poraste celo do vrednosti med 30 % in 40 %. Prepoznavanje prisotnosti okužbe sečil je pri starostnikih oteženo, saj se številni simptomi prekrijejo v normalnih fizioloških spremembah zaradi staranja ali so povsem odsotni. Z raziskavo smo ocenjevali pomen znanih dejavnikov tveganja za nastanek okužbe sečil pri starostniku. V ta namen smo podrobno preučili zdravstveno in negovalno dokumentacijo 101 pacienta, ki je bil sprejet v bolnišnično obravnavo na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Potrebne podatke smo pridobili s pomočjo načrtno izdelanega raziskovalnega kriterija. Ocenjevali smo 9 potencialnih dejavnikov tveganja, hkrati smo v namen smiselnega razvrščanja podatkov raziskali še 6 splošno naravnanih parametrov. Pridobljene podatke smo obdelali in analizirali s programsko opremo za urejanje baz podatkov Microsoft Access in rezultate grafično predstavili v obliki grafov in tabel. V namen ocene posameznega dejavnika tveganja in vpliva, ki ga ima dani dejavnik na nastanek okužbe sečil, smo samostojno razvili posebno metodologijo. Osnovna ideja uporabljene metodologije je, da dejavniki tveganja, ki se v celotnem raziskovalnem vzorcu pojavljajo pogosteje, predstavljajo višje tveganje za nastanek okužbe sečil. Kot poglavitna dejavnika tveganja za nastanek okužbe sečil sta se izkazala nepomičnost in bivanje v domu starejših občanov. Visok indeks tveganja prav tako predstavljata uporaba antibiotikov v tromesečju pred dano hospitalizacijo in prisotnost urinske inkontinence. V zaključnih delih diplomskega dela smo ponudili strategije zmanjševanja tveganja za nastanek okužbe sečil, ki izhajajo iz dobljenih rezultatov raziskave. Tako predlagamo, da bi se večji poudarek namenil ohranjanju fizične mobilnosti pacientov, kar bi lahko dosegli z dodatnim zaposlovanjem fizioterapevtov. Hkrati bi bilo smiselno omejiti uporabo antibiotikov, ki so se izkazali kot pomemben dejavnik tveganja in pozornost ter napore usmeriti v delo z inkontinentnimi pacienti. Izreden pomen dajemo tudi pravočasnemu odkrivanju tveganja za nastanek okužbe pri pacientu in smo iz tega razloga izdelali poseben kriterij, ki nam omogoča oceno ogroženosti pacienta za nastanek okužbe sečil. S pomočjo uporabe takšnega kriterija lahko v klinični praksi hitro in učinkovito prepoznamo tveganje ter pravočasno izvedemo potrebne ukrepe, da do nastanka okužbe sečil ne bi prišlo.
Ključne besede: okužba sečil, starostnik, urinski kateter, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2013; Ogledov: 2193; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
DINAMIKA IZGUBE DESTILIRANE VODE V BALONU FOLEYEVEGA KATETRA
Mihaela Justinek, 2012, magistrsko delo

Opis: Kateterizacija je uvajanje gumijastega ali plastičnega katetra v mehur skozi sečno cev (uretro). Bolnik potrebuje kateter, kadar sam ne more kontrolirati uriniranja ali pa ima zastoj urina (retenco). Bolnik z vstavljenim urinskim katetrom mora biti deležen posebnega zdravljenja. Izpraznjen polnilni balon katetra povzroči, da urinski kateter izpade in lahko pride hitreje do okužbe. Namen raziskave je bil raziskati, ali prihaja do izgubljanja destilirane vode v polnilnem balonu Foleyevega urinskega katetra pri bolnikih, ki jih obiskujejo patronažne medicinske sestre, pri bolnikih v domskem varstvu in pri hospitaliziranih bolnikih, ki so deležni perioperativnega posega. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vzorec bolnikov (n = 52), ni bil normalno porazdeljen, zato smo uporabljali neparametrične statistične teste. Statistično razliko med vbrizgano in aspirirano tekočino smo izračunali s student t-testom. Pri parnih vzorcih smo uporabili statistični Mann-Whitneyev U-test, pri neparnih vzorcih pa Wilcoxon test predznačenih rangov. Ugotoviti smo želeli dinamiko izgube destilirane vode v polnilnem balonu katetra v določenem časovnem obdobju, od vstavitve katetra in do trenutka, ko se kateter odstrani. Katetri so glede na čas bili različno dolgo vstavljeni. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da prihaja do izgube destilirane vode iz polnilnega balona urinskega katetra. Do največje izgube prihaja pri bolnikih na domu in pri bolnikih, ki so v domskem varstvu. Razlog temu je, da imajo ti bolniki dolgotrajno vstavljene urinske katetre. Pri njih se menjavajo katetri približno na štiri do šest tednov. Primerjali smo izgubo tekočine pri bolnikih na domu, ki jih obiskuje patronažna medicinska sestra, in pri bolnikih v Lambrechtovem domu ter ugotovili, da je razlika statistično pomembna (p < 0,035). Povprečna količina vbrizgane destilirane vode v polnilni balon urinskega katetra je bila 10,275 mililitra. Povprečna vrednost izbrizgane destilirane vode iz polnilnega balona urinskega katetra, ko je bil kateter odstranjen ali zamenjan, pa je bila 8,859 mililitrov. Dokazali smo statistično pomembnost (p < 0,05). Pri katetrih številka 16 in številka 20 je izguba destilirane vode statistično pomembna (p < 0,043). Sklep: Analiza rezultatov pokaže, da se izgublja destilirana voda iz polnilnih balonov urinskih katetrov.
Ključne besede: kateterizacija, urinski kateter, polnilni balon urinskega katetra, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 2212; Prenosov: 955
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici