1. Stres med medicinskimi sestrami v urgentnem centruArijana Smajlović, 2024, magistrsko delo Opis: Delo v zdravstveni negi je odgovorno in zahtevno, kajti skrb za pacienta in njegove potrebe predstavlja prioriteto vsaki medicinski sestri. Pogosto pa se poleg izvajanja aktivnosti zdravstvene nege srečujejo z mnogimi drugimi stresnimi situacijami. Nepredvidljive situacije pa so posebej značilne za medicinske sestre na urgenci.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Zanimalo nas je, kateri so glavni stresorji pri delu zaposlenih in vzroki za izgorelost zaposlenih, kakšne so posledice izgorelosti za zaposlene in organizacije ter katere so najbolj učinkovite strategije za obvladovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu smo skladno z namenom, cilji in hipotezami izvedli raziskavo, ki temelji na deskriptivni kvantitativni metodi – opravili smo presečno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v dveh urgentnih centrih. Anketiranje je potekalo od sredine maja do začetka avgusta 2024. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Exel 2016, nato pa smo jih analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Zastavljene hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega programa IBM SPSS različica 29.0 za operacijski sistem Microsoft Windows (IBM Corp. Armonk, NY, ZDA).
En (2,1 %) anketirani je ocenil svojo raven stresa pri vsakodnevnem delu kot visoko, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 32,0294; p < 0,001). Ženske so se statistično značilno pogosteje v preteklem mesecu počutile nervozne in pod stresom kot moški (U = 140,000; p = 0,049). Prav tako so se ženske statistično značilno pogosteje počutile, kot da nakopičenih težav ne morejo premagati kot moški (U = 141,000; p = 0,050). Višja delovna doba je bila povezana z boljšim obvladovanjem sprememb in dogodkov v življenju (r = 0,334; p = 0,020). Ugotovili smo, da je izmensko delo 11 (22,9 %) anketiranih navedlo kot dejavnik stresa, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 15,558; p < 0,001). Izgorelost anketiranih je bila statistično značilno pod pričakovanji (> 75 točk po CBI) pri vseh treh dimenzijah (p < 0,001). Stopnja izgorelosti se med anketiranimi ni statistično značilno razlikovala glede na spol, stopnjo izobrazbe, delovno dobo ali starost anketiranih (p > 0,05).
Ključne besede: stres, izgorelost, medicinske sestre, urgentni center
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
2. Vpliv povišanih vrednosti PM10 delcev v zraku na obravnavo pacientov v urgentnem centruMaja Kramberger, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kakovost zraka je ključnega pomena za zdravje ljudi povsod po svetu. Obremenitve onesnaženosti zraka vplivajo tudi na poslabšanje zdravstvenega stanja predvsem v okoljih, kjer je vpliv industrializacije vse višji in se vozni park vedno veča. Namen zaključnega dela je raziskati povezave med onesnaženostjo zraka z delci PM10 in povečanim obiskom bolnikov v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji ter s tem ugotoviti vpliv na zdravje posameznikov.
Metode: Pri pripravi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, kjer smo pri teoretičnem delu uporabili opisno metodo dela. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji, kjer smo zbrali podatke tudi o vrednostih delcev PM10 iz štirih okoliških merilnih mest. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali z uporabo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Med pregledom in analizo podatkov nismo v nobeni izmed postavljenih hipotez opazili statistično pomembne razlike, ki bi dokazovala vpliv delcev PM10 na zdravje ljudi. Opažamo trend ob povišanih delcih PM10 povprečno več bolnikov na dan in več hospitalizacij, več smrti in več bolnikov z astmo. Ugotovili smo, da je bila povprečna vrednost delcev PM10 v letu 2020 in 2021 19,03 µg/m3.
Razprava in zaključek: Signifikantnih razlik nismo ugotavljali. Ugotavljali nismo tudi večje obremenjenosti in izpostavljenosti prašnim delcem. Na opazovanem območju in času ugotavljamo 58 dni povišanih vrednosti PM10 z vključenim dvodnevnim zamikom. Minimalna dosežena vrednost PM10 je znašala 3,6 µg/m3, maksimalna pa 140,8 µg/m3.
Ključne besede: PM10 delci, onesnaževanje zraka, vpliv na zdravje, urgentni center, povečanje hospitalizacij
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. |
4. Analiza parametrov, ki vplivajo na čas obravnave pacientov v Urgentnem centru Maribor : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaValentina Vavdi, 2023, diplomsko delo Opis: Prezasedenost v urgentnih centrih in preobremenjenost osebja je problem, ki se trenutno pojavlja marsikje po svetu. Prezasedenost urgentnih centrov ima posreden negativen vpliv tako na paciente kot na zaposlene. Z ozkimi grli nastajajo zamude pri zdravljenju, poviša se lahko stopnja smrtnosti pacientov, podaljšuje se čas obravnave in pacient je bolj dovzeten za ponovno hospitalizacijo. Da bi zmanjšali preobremenjenost urgentnih centrov, smo v diplomskem delu poskusili napovedati čas trajanja obravnave pacientov glede na izbrane parametre in s tem poskusili predvidevati, kako dolgo traja obravnava pacienta na urgenci glede na značilnosti pacienta in obravnave. V prvem delu smo naredili pregled strokovnih člankov, kjer so avtorji raziskovali podobne primere našemu. Predstavili smo tudi trenutno metodologijo organizacije slovenskih urgentnih centrov. Nadaljevali smo z raziskovalnim delom, kjer smo iskali linearni regresijski model, ki bi najbolje opisal izbrane podatke. Rezultate smo interpretirali in identificirali kritične parametre. V zaključku diplomskega dela smo podali rešitve tako za izboljšavo modela kot rešitve za razbremenitev urgentnih centrov.
Ključne besede: UKC Maribor, urgentni center, prezasedenost, čas trajanja obravnave pacientov, linearna regresija
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,51 MB) |
5. Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni mediciniAlen Šuta, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Doprinos uporabe prenosnih laboratorijskih naprav v urgentni medicini je zagotavljanje zanesljivega in hitrega diagnosticiranja pri vitalno ogroženih pacientih. Prenosne laboratorijske naprave pripomorejo k zmanjševanju časa obravnave pacientov, saj z njimi znatno zmanjšamo čas od odvzema krvi do prikaza laboratorijskih rezultatov.
Metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Do strokovne literature smo dostopali preko baz podatkov: COBISS, PubMed, CINAHL, Medline, Google Učenjak in DKUM. Pri iskanju literature smo se omejili na literaturo, ki ni starejša od deset let. V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega in kombiniranega tipa. Podatke, ki smo jih pridobili, smo analizirali ter jih prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno statistično metodo analize podatkov.
Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da se laboratorijske naprave uporabljajo vsakodnevno pri številnih pacientih, pri katerih zmanjšajo potreben čas do prikaza najnujnejših laboratorijskih rezultatov. Vodilne težave, ki smo jih prepoznali pa so bile izredno draga nabava prenosnih laboratorijskih naprav in drage potrošne kartuše.
Razprava in sklep: V diplomskem delu smo ugotovili, da je doprinos prenosnih laboratorijskih naprav zadovoljiv in prekaša njihove slabosti.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, urgentni center, laboratorijska diagnostika, laboratorijski rezultati.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 996; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. Vloga triažne medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sepsoMiha Zadravec, 2021, diplomsko delo Opis: Kljub učinkovitim antibiotikom za zdravljenje okužb, ki so osnova razvoja sepse, incidenca sepse v zadnjih desetletjih narašča. Smrtnost pri bolnikih s sepso je odvisna od tega, ali dovolj zgodaj prepoznamo znake in simptome sepse ter zagotovimo zgodnje in ustrezno zdravljenje, ki se velikokrat začne v urgentnem centru. V procesu sprejema bolnika v urgentni center predstavlja triaža pomemben del v procesu nudenja nujne medicinske pomoči.
Hitra razvrstitev v triažo in pravilna določitev bolnikove resnosti bolezni omogočita pravočasni začetek terapevtskih posegov in izboljšata izid zdravljenja. To je še posebej pomembno, ker sepsa morda ni jasno razvidna, ko bolnik prispe na urgenco. Potreba po dodatnem izobraževanju o sepsi je nujno potrebna. MTS je potrebno prilagajati glede na obravnavane paciente, njihove lastnosti in izkušnje zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: sepsa, triaža, medicinska sestra, urgentni center
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1453; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,07 MB) |
7. Znanje zdravstvenih delavcev o neinvazivni mehanski ventilaciji pacientaMihael Cifer, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo predstavili neinvazivno mehansko ventilacijo pacienta in s pomočjo vprašalnika ugotavljali, v kolikšni meri zaposleni v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne terapije ta način zdravljenja poznajo in ga uporabljajo.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Izvedli smo presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekala meseca julija in avgusta 2020. V raziskavo smo vključili 68 medicinskih sester, ki delajo na urgenci in oddelku intenzivne terapije.
Rezultati: S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da anketiranci le deloma poznajo neinvazivno mehansko ventilacijo. V naši raziskavi ugotavljamo, da 76,44 % anketirancev (n = 52) meni, da je njihovo znanje o NIV dokaj dobro. Znanje o NIV je 85,26 % anketirancev (n = 58) pridobilo od sodelavcev v službi in 60,27 % (n = 41) od zdravnikov na oddelku. Pri preverjanju znanja so anketiranci od skupno desetih vprašanj le pri treh odgovorili s skupnim rezultatom višjim od 50 %.
Razprava in sklep: Na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov in s pomočjo hipotez ugotavljamo, da med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru, in delavci, zaposlenimi na oddelkih intenzivne terapije, ne obstajajo statistične pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji. Prav tako ne obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, izobrazbo in delovne izkušnje. Ugotovili smo tudi, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije.
Ključne besede: Urgentni center, intenzivna nega, NIV, izkušnje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 1284; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,09 MB) |
8. Kakovost in varnost predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centromBlaž Ciglar, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe in mora vsebovati vse aktivnosti za usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter kontinuirano oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Namen je bil raziskati proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, sodelovalo je 63 zaposlenih v nujni medicinski pomoči iz treh Zdravstvenih domov ter 71 zaposlenih iz dveh Urgentnih centrov. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi opisne statistike, Kruskal-Wallisovega testa in Mann-Whitney U testa.
Rezultati: Podatki o izmerjenih vitalnih funkcijah predstavljajo najpomembnejše podatke v procesu predaje življenjsko ogroženega pacienta za zaposlene v nujni medicinski pomoči v 63,5 % in za zaposlene v urgentnih centrih v 67,7 %. 87,3 % zaposlenih v nujni medicinski pomoči in 87,2 % zaposlenih v urgentnih centrih ne pozna nobenega pripomočka za strukturirano predajo življenjsko ogroženega pacienta. Med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči in zaposlenimi v urgentnih centrih ni bila ugotovljena statistično pomembna razlika (U = 2049,500; p = 0,375) v oceni potrebe po uvedbi strukturirane predaje.
Razprava in sklep: Kakovost procesa predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je začetni kazalnik kakovosti in varnosti obravnave pacienta, ki ima vpliv na vse nadaljnje obravnave. Za razvoj omenjenega procesa je ključnega pomena njegovo raziskovanje in uvedba standardizacije.
Ključne besede: predaja pacienta, prehospital, nujna medicinska pomoč, urgentni center, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1152; Prenosov: 195
Celotno besedilo (918,56 KB) |
9. Vpliv menjave delovnega mesta na zaposlene znotraj organizacijeUrška Kapun Hozjan, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Leto 2016 v slovenskem prostoru predstavlja prelomnico v zdravstvu, saj so se odprli UC v 10 mestih. Kader je bil prerazporejen iz drugih oddelkov, drugih ustanov oziroma na novo zaposlen. Zanimalo nas je, kako so novoodprti UC po Sloveniji vplivali na zaposlene, ki so že delali na področju zdravstvene nege, vendar delo v UC predstavlja začetek njihovega kariernega razvoja.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo anketni vprašalnik. Anketirali smo 96 zaposlenih v vseh UC, in sicer z različno stopnjo izobrazbe, delovno dobo in delovnimi izkušnjami. Vprašalnike smo analizirali, podatke pa obdelali v programu SPSS ter jih prikazali grafično.
Rezultati: Ugotovili smo, da novo delovno mesto posameznikom predstavlja strokovni izziv (69 %), možnost soodločanja o prerazporeditvi v UC (59 %), boljše medosebne odnose (64 %) ter možnost kariernega razvoja (71 %).
Diskusija in zaključek: Glede na to, da so delovišča nova (novost izvajanja zdravstvene nege) v slovenskem prostoru, se že pojavljajo določeni negativni vplivi na zaposlene v UC. Potrebno bi bilo bolj motivirati zaposlene, morda izbrati drugačno obliko dela, ki bi jih manj obremenila, motivirati z dvigom plačilnih razredov, nagrajevanjem itd. Na osnovi rezultatov smo podali priporočila o spremembah.
Ključne besede: urgentni center, zdravstvena nega, stres, izgorelost, karierni razvoj, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1384; Prenosov: 134
Celotno besedilo (999,93 KB) |
10. Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnostiPrimož Kmetič, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih.
Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti.
Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad.
Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1607; Prenosov: 356
Celotno besedilo (781,76 KB) |
